Ko si že sorazmerno dolgo na tej ljubi materi zemljici, postaneš bolj razumen kot takrat, ko si še mlad, zaslepljen in idealističen. Ko vidiš vse dobro v ljudeh, ko vidiš vse skozi rožnata očala. Življenje te preko raznih preizkušenj nauči, da ni dobro biti samo dober, ampak je primerno biti tudi moder.
Vsenaokrog nas se sprehajajo raznorazni predatorji, ki samo prežijo, da nam poberejo vse, kar je sploh možno. Znajo ti pobrati celo življenje, ko zavladajo psihopati, tako globalni kot lokalni. Veliki psihopati sprožajo vojne, priča smo denimo nasilnim mobilizacijam v Ukrajini, ko kombiji pobirajo na smrt prestrašene može po ulicah ter jih na silo strpajo v vozila in hajde na fronto, vrneš se brez kakšnega uda ali žalibog celo v trugi.
Manjši prevaranti prežijo na nas preko spleta, preko denarnih verig, preko lažnih ljubezni, kjer te prepričujejo, kako zelo radi te imajo, kar celo drži, dokler si za njih molzna kravica!
Ko ni kaj več izmolsti, te vržejo na smetišče ali v kak dom, kjer srepo gledajoč skozi okno, naphan z zdravili razmišljaš, da morda ni ljubezen le v besedah, ampak da se jo predvsem dokazuje in izkazuje z dejanji.
Bhagavad Gita;
He who does my work, who loves me, who sees me as the highest, free from attachment to all things, and with love for all creation, he in truth comes to me. pic.twitter.com/Yfg3wX58Nd
V Vedah je opisano, da samo starši, če živijo v normalnih razmerah in so čustveno zreli, da oni edinole ljubijo tako zelo intenzivno svojega otroka, da je to primerljivo z ljubeznijo v duhovnem svetu. Kako to drži, realiziraš skozi čas in dojameš, da te nihče, prav nihče ni imel tako nesebično rad kot mati in oče. Hvala jima za vso ljubezen, blagoslavljam njihovo čisto ljubezen v svojem srcu. Slava vsem dobrim, poštenim staršem na tem svetu!
Drugače pa, če opazuješ okrog sebe, ko kdo zboli, ko postane nemočen, ko rabi pomoč, se večina poskrije pod skale kot gadi. Tako malo ljudi je pripravljenih pomagati nesebično svojim dragim, ko jim življenje obrne hrbet in jih udari s težavami ali boleznijo. Ne morem si tudi predstavljati bolečino ljudi, ki so slavno in bogato živeli, pa pristanejo v kakšnem domu ali v bolnišnici, večina jim obrne hrbet, ker jim niso več koristni, slave in časti ni več. Boli sigurno neizmerno in huje kot kakšnega siromaka, ki je že vajen biti ponižan in živi brez slavospevov soljudi.
So pa nekateri ljudje tudi dobri, ampak so mejne narave. Ob primernem vodstvu so dobri, gredo po poti dobrega, ob slabem vplivu pa postanejo slabi. Tudi če razumejo, da kaj ni prav, bodo samo stali zraven in gledali, kako nekdo vihti bič nad sočlovekom.
Zelo zrel in inteligenten moraš biti, da balansiraš brez prehude krivde skozi to lepo življenje. Kajti na koncu je vest najhujši sodnik še pred Božjo sodbo.
Biti moraš tudi dovolj previden, da ne nasedeš kakšni zanki, da ne padeš tudi pod vpliv družbe, to se rado zgodi mladim, ki pritisnejo na plin pod sugestijo družbe v vozilu in si lahko zapečatijo življenje, sebi ali drugemu, če pride do karambola. Tako zapeljejo tudi marsikoga labilnega v droge, če ni dovolj duševno trden.
Na vse te čeri in pasti je že dobro, če pelješ skozi življenje sorazmerno zdrav in živ. Ter z odprtimi očmi in umom naprej po poti miru, vedrine in mirnega življenja.
Z začudenjem opazujemo okrog sebe dogodke, ki kot da nas vodijo proti uničenju vsega, kar nam je znano in samoumevno. Vse okrog nas plamti požar in kot da se nam že približujejo ognjeni zublji plamtečega kaosa, ki požira vse pred seboj.
Vojna žarišča se širijo, ravno to noč je Izrael silovito napadel Iran, le ta vrača protinapade in sam Vsemogočni ve, kje se bo to končalo???
Future vision@
Israel and Iran start a conflict. This will be the beginning of World War III. pic.twitter.com/5HIvKCS5gj
Plamti na več koncih sveta, vojni v Ukrajini ni videti konca, Los Angeles je v primežu protestov ljudi, ki jih hočejo izgnati, vmes že nova vojna Izrael-Iran z nedvomno tiho asistenco ZDA.
Stvari postajajo tako napete, da se človek že vpraša, ali nam bo mir še samoumeven, ali nas peljejo po poti morebitne jedrske nevarnosti?
Temu se pridružujejo abnormalne cene vsakodnevnih potrebščin in okoljem, ki tudi že manifestira svojo obolelost z vremenskimi ekstremi.
Vse to je tako odraz kali juge, železne dobe, v kateri se nahajamo, kot nakopičene karme, grešnih reakcij človeštva, ki se v nebrzdanem pohlepu ne ustavi pred nobenim grehom. Ti grehi vključujejo nasilje nad šibkejšimi, grabljenje resurzov in dobrin preko trupel, uničevanje okolja z vsemi strupi, razčlovečenost je zavladala na našem lepem planetu, poštenost je očitno postala samo še dobrina za bedake, za na smetišče.
Vsa ta akumulacija brezmejnih grehov se nabira in nekega dne izbruhne kot vulkan v obliki vojn, ki znajo uničiti našo civilizacijo. Videti je, da smo že v tem hurikanu in nas lahko tudi nas odpelje vsak hip daleč od naše navidezne varnosti.
Osebno mislim, da smo pred pragom 3. svetovne vojne, o kateri bodo pisali zanamci. Stvari postajajo tako nepredvidljive, da se čez noč lahko prebudimo v novi realnosti, kjer nam dom, hrana in vse samoumevne dobrine ne bodo kar avtomatsko na dosegu roke, kot smo navajeni.
Vision future@
Iran and Russia together until the final victory against the enemy. There is fire and ash everywhere. pic.twitter.com/K4LLGtdioS
Kot bi zavladala era nerazumnih odločitev politikov, ko ostaja misel na mir samo še spomin in prevladuje vojno hujskaštvo. Pravijo, da se zgodovina ponavlja in na žalost se še kako ponavlja, zdaj smo tu, kjer smo in samo upajmo, da stvari ne bodo šle čez rob in nas popeljale na hitrem vlakcu v prepad.
Vision@
We must be prepared for the worst. America strikes with all its might. pic.twitter.com/bR8VGiR1qI
Splošno pravilo v naravi je, da so šibkejši plen močnejših. Vsakdo se bori za obstanek, a na koncu nihče ne obstane, vsi umrejo.
Na pokopališčih ni zmagovalcev. Zakaj potem takšne nekontrolirane želje, pohlep, vojne, tatvine, zlorabe, izigravanja? Iz zelo preprostega razloga, zaradi lažnega ega in poželenja.
V Bhagavad Giti sam Stvarnik pove;
Poželenje, jeza in pohlep so troje vrat , ki vodijo v pekel. Vsak razumen človek bi se jim moral odreči, saj so pogubna za dušo.
Žal so ljudje tako pod vplivom poželenja, da so pripravljeni narediti vse za kopičenje dobrin, celo za ceno človeških življenj, za naravo in živali je tako ali tako večini povsem vseeno. Pridobijo kratkoročne koristi, a narava, karma jih biča že v tem življenju in kot povedo sveti spisi, gredo po smrti v pekel. Ali že v tem življenju v zapor. Ali je torej vredno? Ni, a žal si ne morejo pomagati. Tako smo prišli tako daleč, da smo že v naši bližini priča raznoraznemu kriminalu.
Spiš le v eni postelji, ješ iz enega krožnika, telo ti propada pod silo časa iz dneva v dan, ali ni torej vse le nesmiseln trud za prazen nič? Dobro je poskrbeti za osnovno eksistenco, vse ostalo je plemenito deliti, ne kopičiti več, kot potrebuješ. To je doktrina tako starodavnih Ved kot drugih svetih spisov.
Dokler bo v družbi prevladovala nekontrolirana želja po vedno več, ne bo miru, ne na lokalni ne na globalni ravni. Ko se takšnih osebkov nakopiči preveč, pride do razkroja civilizacije in na ruševinah starega se vzpostavi nova, bolj humana družba.
Srhljivo je, kako so popolnoma poteptane vse vrednote morale in etike. Nedvomno je tudi to znak napredujoče železne dobe kali, ki uničuje vse dobro skozi minevanje časa.
V starodavnih vedskih spisih, zapisanih pred 5000 leti so prekrasni stihi, ki učijo človeštvo pravih vrednot. Podobno uči tudi krščanstvo.
Zato se mora razsvetljeni človek, dokler je v svetu imen, truditi le za minimalne življenjske potrebe. Imeti mora neomajen razum in nikoli ne sme stremeti za nepotrebnimi stvarmi, saj lahko v stvarnosti vidi, da je takšen trud samo težko delo za nič.
Tako ustaljen mora služiti Nadduši, ki po Gospodovi vsemoči prebiva v njegovem lastnem srcu. Ker je ta Gospod Vsemogočna Božanska Osebnost, večen in meomejen, je poslednji življenjski cilj- kdor ga obožuje, lahko odpravi vzrok pogojenega bivanja.
Kdo drug razen grobih materialistov bo zanemaril takšno transcendentalno misel in se zatekel k minljivim imenom, videč ljudske množice, ki so padle v reko trpljenja zaradi nakopičenih posledic njihovega lastnega delovanja?
Bhagavad Gita@
They say that life is an accident, driven by sexual desire, that the universe has no moral order, no truth, no God. pic.twitter.com/Vf59pXvraK
Dokler ga imamo, zdravje namreč, ga ne znamo ceniti. To je žalostno dejstvo. Kot da smo tako programirani, da zavestno pozabljamo na dejstva, kot so starost, bolezen in smrt. Potisnemo vse skupaj v podzavest, da lahko bolj optimalno delujemo v temu svetu, dokler smo še pri močeh.
To je verjetno neka varovalka matere narave, da nismo konstantno v tesnobi, ker sami vidimo, da živimo v smrtnem svetu, kjer nevarnost preži na nas dobesedno na vsakem koraku.
Živimo, dihamo, se veselimo, uživamo v življenjskih radostih, kot da bomo večno. Kar je resnica, vsaj za nas, ki verujemo v obstoj duše- smo večni, samo definitivno ne bomo večno v minljivih fizičnih telesih. In to zavedanje nas občasno hromi, sploh ko slišimo, kako drugi zbolijo, ali se sami borimo z boleznijo. Vsi smo že bili v situaciji, ko smo izgubljali drage osebe zaradi bolezni.
V takih obdobjih, sploh ko zboli ali umre nam draga oseba, pademo kot v mračen vodnjak žalosti. Zavedamo se, kako popolnoma nemočni in nebogljeni smo pred silami, ki obvladujejo to naše smrtno bivanje. Ga ni denarja ali doktorja, ki nas lahko povrne nazaj v življenje, če je starost osebe previsoka ali bolezen premočna.
We maintain our health through vegetarianism, meditation, plenty of water, and a peaceful life. pic.twitter.com/vw5ve9BJAk
To zavedanje o minljivosti je lahko tudi dobro, saj nas motivira o razmišljanju, kdo sem, od kod prihajam, zakaj so me doletele vse te tegobe, ki živo bitje spremljajo že od samega prihoda na svet. Ta duhovna vprašanja in odgovori nanje, ki jih posredujejo sveti spisi, nam lahko prinesejo tolažbo.
Do takrat pa, doker smo še zdravi, zdravje spoštujmo, ga negujmo, pazimo na zdravo prehrano, gibanje, skušajmo misliti samo svetle misli, pijmo dovolj vode, najdimo si hobije, ki nas veselijo.
Potem se zna zgoditi, da smo že sami dodali svoj kamenček v mozaik zdravja, ter da pač živimo v upanju, da nam bo zdravje služilo v pozno starost. Vsem že bolnim pa skušajmo pomagati z lepo besedo, konkretno pomočjo, če nas kaj prosijo, z molitvijo zanje, predvsem pa ohranimo sočutje, ker vsak se lahko čez noč znajde v težki situaciji in začne svoj življenjski boj za najslajšo zmago, da si povrne dragoceno zdravje.
Pomeni izstop iz fiksnih idej, uboj védenja, uboj zacementiranih predstav in prepričanj, konceptov različnih filozofij in religij, ki smo jih požrli v času socializacije, sugestij, posnemanja: kako bi moral misliti, kako verovati, kaj bi moral početi, kaj je prav in kaj je narobe, ampak najti je treba svojo notranjo individualno "duhovno pot", Budo znotraj sebe, ki se pri vsakem človeku nekoliko drugače razodeva. Ni kolektivnega boga, ker to je družbeni bog, krojen po kulturni predstavi s strani drugih, je samo individualni Buda, vsak drugačen, ki ga odkrivamo in spoznavamo v sebi - in ta mora biti spreminjajoč se, nestalen, dovoliti nam mora, da ga "ubijemo", postanemo "morilci" lastnih idej.
Zradiramo in porušimo vse, kar smo doslej mislili ali bili sveto prepričani, da je to edina resnica, edina pot, edini prav, ter s tem postanemo bel nepopisan list in tako odprti za nove ideje, namesto da branimo svoje okostenele stare bogove, jih je potrebno vedno vnovič ubiti, da lahko steče tok svežih idej, tako da star sistem postavimo na glavo, predrugačimo vse in dobimo vpogled iz novih, drugačnih perspektiv.
