»Vse, kar se dogaja v okviru časa, ki je sestavljen iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, so samo sanje. To je skrivnost razumevanja celotne vedske književnosti.« (ŠB, 4.29.2b)
V vedskih spisih lahko najdemo verze, ki nam govorijo, da se vse, kar se dogaja znotraj časa, ki je sestavljen iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti samo sanje. Vprašanje, ki je popolnoma razumljivo in izhaja iz takšne ugotovitve, se glasi: Kaj je potemtakem resničnost? Prav to vprašanje si je po dogodku, ki je za vedno spremenilo njegovo življenje, pred davnimi časi postavil stari vedski kralj Janaka (vladal je pred več kot 6000 leti). Janaka je sedel v svoji kraljevsko okrašeni prestolnici, kjer so se zbrali najboljši glasbeniki tistega časa, da bi njemu v čast priredili svečan koncert. Poleg njega je sedela njegova čudovita žena-kraljica in njuni otroci. S prejemom povabila se je zbralo veliko ljudi.
Utrujen od dolžnosti upravljanja, je Janaka pred vsemi zaspal. Kraljica se je zavedala napornih dolžnosti svojega moža in poslala glasbenike, plemiče in prebivalce dvora v sosednje prostore. Želela je, da se njen mož spočije, kolikor je potrebno in se koncert pač prestavi. Sama se je želel vrniti v slabo osvetljeno glavno dvorano.
V tem trenutku so kraljica, glasbeniki in gostje popolnoma nepričakovano zaslišali močen krik. Pritekli so v dvorano in zagledali popolnoma zmedenega Janako. Hitel je proti njim in jim postavljal vprašanje: »Kaj je resničnost-to ali ono?« Nihče ga ni razumel.
Vsi so upali, da se bo Janaka vsak trenutek zbral in se zopet vrnil v normalno življenje. Ko se po treh dneh njegovo stanje še vedno ni izboljšalo, so na dvorec poklicali modreca Višvamitro, da bi kralju pomagal vrniti se k svojim dolžnostim vladanja.
Ko ga je kralj zagledal, ga je kratko pozdravil in mu z vso ostrino ponovil svoje vprašanje: «Kaj je resničnost-to ali ono?«Višvamitra ni takoj odgovoril, ampak ga je vprašal, kaj se je, medtem ko je sanjal, pravzaprav zgodilo. Kralj mu je potem povedal naslednjo zgodbo.
»Nenadoma«, je rekel,« sem zagledal kralja sosednje države, kako s svojo nepremagljivo čudežno vojsko udira v moje kraljestvo. Do takrat je pobil skoraj vse prebivalstvo mojega kraljestva in nihče se mu ni mogel upreti. Celo moja močna vojska se ni izkazala in sramotno so jo pognali v beg. Ko se mu je nekdo od mojih najbolj pogumnih vojakov zoperstavil, je bil okrutno ubit. Končno je okrutni tiran prispel do moje palače in pred mojimi očmi ubil mojo ženo in otroke. Sam sem bil takrat že ujet. Nenadoma pa mi je nekako čudežno skrivnostno uspelo pobegniti.
Štiri dni sem taval po gozdu. Potem sem prispel do travnika, kjer je nek lovec ravno končal svoj obrok. Vzel je svoj krožnik, na katerem je bilo še malce ostankov hrane in šel proti reki, da bi ga opral. Ker sem bil utrujen od trpljenja in lakote, sem zakričal proti lovcu: Stoj! Prosim te, daj mi to, kar je ostalo, lačen sem!« Lovec je razumel moj položaj in mi kljub temu, da me ni prepoznal, dal svoj krožnik. V tem trenutku je z neba priletela neka črna vrana in mi, še preden sem uspel pogoltniti ostanke hrane, iz rok iztrgala krožnik. Zaprepaden sem zakričal, nato pa sem se nenadoma znašel na svojem dvorcu. Veliki modrec, povej mi, ali je resničnost to ali ono?«
"Everything that happens within the framework of time, which consists of past, present and future, is only a dream. This is the secret of understanding the entire Vedic literature." (SB, 4.29.2b)https://t.co/ycM3ZgiDy3pic.twitter.com/RFa6YRFt6x
V taoizmu obstaja verz, ki je analogen vprašanju zgoraj omenjene zgodbe: »Wung Li je nekoč sanjal, da je metulj. Tu se pojavi vprašanje, ali je Wung Li metulj, ki je sanjal, da je Wung Li?« Kaj je torej resničnost? Večina ljudi današnjega časa bi odgovorilo, da je resničnost tisto, kar vsebuje kontinuiteto. Sanje so torej neresnične, ker tega ne vsebujejo. Z drugimi besedami povedano, se sanje človeka, ki zaspi in sanja, razlikujejo med seboj. Ko pa se človek zbudi, se ponovno vrne v isto resničnost. Lahko se torej vprašamo ali je v ustvarjenju definicije resničnosti vse tako enostavno?
Vede nam dajejo zanimivo analizo materialne resničnosti in resničnost opisujejo v petindvajsetih stopnjah.
A) Pet čutnih objektov-panča bhutta (eter, zrak, voda, ogenj in zemlja)
B) Pet čutnih organov za delovanje (govor, delovanje, gibanje, razmnoževanje in prebava)
C) Pet čutil- dašabhi (sluh, okus, dotik, vid in vonj)
D) Pet čutil za pridobivanje znanja -panšabhi (zvok, vonj, barva, dotik in okus)
E) Um-manah
F) Inteligenca -budhi
G) Laži jaz -ahankara
H) Skupek materialnih elementov v nemanifestiranem stanju (mahat-tattva)
I) Duša- dživa -atma
Od vsega tega je prvih dvajset stopenj sestavljenih iz grobe materije, naslednje štiri iz subtilne materije, zadnja pa je duša, ki izhaja iz duhovne narave.
Resničnost je vedno vprašanje opažanja. Žaba, ki je sestavljena iz določenih skupin čutil in določenega mehanizma dojemanja, živi v drugi resničnosti od ljudi. Sposobna je le treh vrst zaznavanja : lahko razlikuje svetlobo od teme, lahko prepozna grobe obrise oblik in lahko opazi premikanje. Zanjo razlik med, na primer debelim trgovcem in suhim profesorjem ni.
Trije nivoji zavesti
Našo zavest lahko opazujemo na treh nivojih:
1. Džagata- budna zavest
2. Svapna -zavest v spanju
3. Sušupti -zavest v globokem spanju
V budni zavesi, džagata, se le-ta nahaja na grobem materialnem nivoju, zavest v spanju, svapna, pa na subtilnem materialnem nivoju. V njej so zapisi, ki smo jih pridobili v budni zavesti, zadržani in doživeti po merilih sanj. V globokem spanju, sušupti, je posameznik osvobojen subtilne in grobe zavesti, kar je za dušo pravo olajšanje. Želja za dobrim in globokim spancem je v nas zasidrana. Veže se na željo po osvoboditvi bremena obeh materialnih stanj taki imenovane grobe in subtilne zavesti, v kateri se poistovetimo s subtilnim materialnem nivojem.
Seveda pa sanje niso rešitev za vezanost, ki nas vodi nazaj v materialni obstoj. To je samo začasno stanje. Ko v sanjah vidimo sovražnika ali pa škorpijona, ki leze proti nam, trpimo. Pravzaprav pa ne vidimo ne sovražnika niti škorpijona. Tako samo ustvarjamo subtilno obliko določnega dogodka, zaradi katerega trpimo ob prihajajočih posledicah. Ravno tako, kot trpimo in uživamo v sanjah, trpimo in uživamo tudi pri budni zavesti, ker predmete na grobem materialnem nivoju pojmujemo kot resnične- Živo bitje je ustvarjeno iz obeh vrst materialnega telesa-subtilnega in grobega. Vse naše zaznave, vsa naša sreča in vse trpljenje nas vračajo nazaj v materialno telo. Zato je materialno življenje bodisi budno bodisi speče sanjanje.
Kralj Janka je vprašal, katero od teh dveh stanj je resničnost. Odgovor je- nobeno. Obe stanji sta sanje. Človek se sanjam lahko upre le, če se prebudi. Naše materialno stanje se navezuje na nevednosti o naši duhovni identiteti in zaradi tega lažne identifikacije z grobo ali subtilno realnostjo nastane samo iluzija.
Vedska obrazložitev
Celoten materialni obstoj so samo sanje. Tako ne moremo govoriti o preteklosti ,sedanjosti in prihodnosti. Osebe, ki so nagnjene h karma-kanda-vičari ,kar pomeni » delovanje za srečo v prihodnosti, z opravljanjem svojih aktivnosti« prav tako sanjajo. Podobno temu je pretekla in sedanja sreča samo sen. Prava realnost je Bog in spoznanje Boga, ki nas lahko osvobodi iz okov maye (iluzorne energije). To je potrjeno v že omenjeni Bhagavad Giti(7.14),ki pravi:« Tisti, ki se predajo Meni(Bogu),lahko zlahka premostijo Mojo iluzorno energijo«.
Vrhovna Božanska Oseba, ki vzdržuje materialni svet, iz katere materialni svet izhaja in v katero se-po uničenju materialni svet ponovno vrne, je prav tako kot vsa ostala živa bitja, prisotna v tem svetu. Vendar je vseeno razlika. On, ki je kot Nadduša ali Paramatma(lokalizirani aspekt Boga, ki se nahaja v telesih vseh živih bitij za časa bivanja v materialnem svetu), spremlja vsa živa bitja in njihovo gibanje ter jim omogoča zaznavanje v materialnem svetu, medtem ko sam nikoli ne pride pod vpliv materialne narave, Tudi v materialnem svetu se vedno nahaja na transcendentalnem položaju. Biti zavesten Boga pomeni biti vedno v Njegovi družbi. S takšno zavestjo lahko transcendentalist kozmično stvarjenje vidi kot Njegovo oddvojeno energijo.
V takšnem stanju popolnosti, ki se imenuje trans ali samadhi, je um zahvaljujoč izvajanju duhovnega spoznavanja, osvobojen vseh materialnih, umskih dejavnosti. Ta popolnost je vidna s sposobnostjo videnja svoega jaza, duše znotraj sebe. Takšen transcendentalist gotovo postane popolnoma uravnotežen in miren, saj je pravilno utemeljen v višji razsežnosti življenja. Takšen položaj predstavlja resnično svobodo od vseh slabosti, ki so nastale zaradi vpliva materialnega dotika.
Odgovor na vprašanje kralja Janake je torej, da niti subtilna niti groba materialna realnost (sanje in tako imenovana realnost), nista resnični, saj nobena ne vsebuje kontinuitete. Prav tako kot sanje, se tudi materialno življenje hitro konča. Večna duša se kot delček Boga nahaja iznad teh dveh realnosti. Z izvajanjem duhovnega življenja je moč prebuditi duhovni nivo realnosti in razumeti ta svet kot pripadajočo energijo Boga in tako vzpostaviti stike z Njim.
Vir: Skrivnost resničnosti in časa (Krunoslav Džurdžević)
Z neverjetno hitrostjo beži čas mimo nas, videti je, da starejši kot smo, hitreje bežijo dnevi, meseci, celo leta. Zakaj je tako, obstaja veliko teorij, a še vedno je tudi neznanka. Morda zato, ker z leti postajamo počasnejši in vse, kar smo nekoč naredili s svetlobno hitrostjo, sedaj naredimo po polžje?
Kakorkoli že, imamo rok trajanja in to nas plaši. A samo še toliko let imam pred seboj, le kam je šla mladost, zrela leta, kako se je vse tako hitro odvrtelo? Z nekaterimi storjenimi stvarmi smo zadovoljni, nekatere obžalujemo, a vselej imamo na voljo popravne izpite, znova in znova, v naslednjih življenjih. Če verujemo v reinkarnacijo seveda, če ne se lahko nadejamo raja, pekla ali vic ali pa niča, če smo brez vere v posmrtno dimenzijo.
Kakor koli že, že smo se znašli pred koncem leta 2025, ki je postreglo z mnogimi dogodki, od vojne v Ukrajini, ki kar traja, pa napada Izraela na Iran, pa rožljanja Trumpa, ki bi napadel Venezuelo, pa genocida v Gazi.
Izven teh velikih svetovnih dogodkov je vsak posameznik preživljal svoje odmerjene dneve v dobrem in slabem, z nizom lepih in manj lepih trenutkov, vselej pa obstaja ta največja želja- samo da bi bil zdrav!
Ko te telo začne opominjati z malimi znaki, da nisi več v 20-ih, pa ko gre strah pred boleznijo mimo ugotoviš, da je spet največja sreča- Zdravje.
Tako nenehno ponavljana misel naših starejših dragih, ki mnogih že ni več med nami, postaja z leti življenjsko realna, da res brez zdravja nič ni.
Aleksander Čeferin;
"You know how it is, in the end we all stand naked and barefoot before someone. And then no money will help you, then no power and no influence will help you. https://t.co/Bwbmq76JFhpic.twitter.com/CIX1a71BEY
Če ležiš v postelji, pa ne moreš niti do kopalnice, ti tudi kup zlata ne bo pomagal. Danes berem prekrasne misli Aleksandra Čeferina, ki je prestal zahtevno operacijo, citiram;
"Veste, kako je, na koncu vsi goli in bosi stojimo pred nekom. Eni pred Jezusom, drugi pred Alahom. Jaz nisem veren, sem agnostik, bom že videl, pred kom bom jaz. In takrat ti ne bo pomagal noben denar, takrat ti ne bosta pomagala nobena moč in noben vpliv. Takrat moraš pojasniti svojo vlogo v življenju in jaz se tega trenutka prav nič ne bojim," je zatrdil.
Ne bi mogel lepše in bolj resnično povedati! Da bi nas zdravje in sreča spremljala še naprej tudi v letu 2026 želim vsem nam, pa da bi nam preostali dnevi pred novim letom z božičem vred minili čim lepše in v prijetnem vzdušju.
Povprečen človek v tem času le malo ve o tem ali skoraj nič, kaj naj bi bil smisel življenja. Večina ljudi si takšnega vprašanja ne zastavlja pogosto. Čas, ki ga namenijo v svojem življenju, porabljajo za osnovne potrebe telesa. Večina časa premišljujejo o tem, kdaj bodo prišli do tako pričakovane penzije in končno uživali sadove svojega dela. Dosti časa namenjajo v iskanju rešitev v obliki preživetja , zdravja, prehranjevanja, spanja, branjenja in pa uživanju v pretirani spolnosti.
V vseh teh dejavnosti pa je nekaj skupnega in to je izogibanju trpljenju, ki prihaja samo od sebe brez naše želje. V naravi človeka je, da išče ugodje, uživanje, srečo zase in za svoje bližnje. V tem iskanju ravnovesja pozablja na bistveno vprašanje, kaj je sploh smisel vsega tega, kar počne.
Sama narava materialnega sveta in pa človeške oblike življenja je, da gravitira v globoko neznanje in nezavedanje o tem, kaj je končna ali Absolutna resnica. Vede opisujejo in nas informirajo o tem, da poleg relativne oziroma začasne resnice obstaja še dokončna resnica o vsem tem, kar lahko percipiramo s svojimi čutili in intelektom. Absolutna Resnica ali Bog je končni cilj spoznanja te resnice. Neznanje o tem pa človeka pahne globoko v iluzijo in tako z lahkoto zgreši cilj življenja.
King Barhiṣat, the son of the great sage Havirdhāna, lived during the Satya Yuga at the beginning of creation. These were powerful beings or demigods who were responsible for increasing the population of the entire universe at the beginning of creation.https://t.co/yfjSnrB7Napic.twitter.com/RowoIP4PL0
V vedskih Puranah (Šrimad Bhagavatam) najdemo veliko zgodb in dogodkov, kjer le ti opisujejo in kažejo o tem, kako lahko zgrešimo pravi cilj in smisel življenja. Ena izmed zgodb govori o kralju Barhiṣatu.
Kralj Barhiṣat, sin velikega modreca Havirdhāna je živel v dobi Satya yugi v začetku stvarjenja. Bil je eden od Prajāpatijev. Ti so bili močna bitja ali polbogovi, ki so bili zadolženi za povečanje prebivalstva po vsem univerzumu na začetku stvaritve.
Mahārāja Barhiṣat se je po umaknitvi od svojih kraljevskih dolžnosti zelo poglobil v plodonosne aktivnosti opravljanja žrtvovanj. To pomeni, ko je končal eno žrtvovanje, je začel z drugim. Ravno v tem času pa ga je obiskal modrec Nārada, duhovni učitelj pogojenih duhovnih duš, da ga pouči o pravem duhovnem življenju in da ga opozori, da je zgrešil pravi smisel žrtvovanj(življenja).
Zato ga je vprašal, kaj želi doseči z izvajanjem teh žrtvovanj. Glavni cilj žrtvovanj je osvoboditev od materialnih bed, ki spremljajo človeka v smislu rojstva, starosti, bolezni in smrti in uživati v sreči. Z izvajanjem takšnih žrtvovanj pa tega ni mogoče doseči in spoznati.
Njegova svetost Šrila Prabhupada je v komentarju na ta stih napisal naslednje:
V tem materialnem svetu velika iluzija prekriva pravo inteligenco. Človek v guni strasti si želi težko garati, da bi si pridobil nek dobiček, ne ve pa, da mu čas tega ne bo nikoli dovolil uživati večno. V primerjavi z delom, ki ga človek vloži, dobiček ni toliko donosen. Tudi če je dobiček donosen, ni osvobojen trpljenja, ki ga ta spremlja.
V materialnem svetu ne moremo uživati v čisti sreči. Če želimo v čem uživati, moramo trpeti zaradi nekoga drugega. V bistvu trpljenje je narava tega materialnega sveta in vsako uživanje, ki ga poskušamo doseči, je samo iluzija. Končno moramo trpeti bede rojevanja, starosti, bolezni in smrti.
Lahko najdemo veliko dobrih zdravil, toda ni mogoče ustaviti trpljenja , ki ga povzročata bolezen in smrt. Zdravilo ni sredstvo niti za preprečevanje boleznin niti za preprečitev smrti. Končno v tem materialnem svetu ni sreče, toda živo bitje, ki je pod vplivom iluzije dela zelo težko, da bi pridobili tako imenovano srečo. Resnično, ta proces težkega dela se smatra za srečo. To se imenuje iluzija. Zato je Nārada Muni vprašal kralja Prācīnabarhiṣata kaj želi doseči z izvajanjem tako dragih žrtvovanj. Tudi če dosežemo rajske planete, se ne moremo izogniti trpljenju rojstva, starosti, bolezni in smrti.
Kralj je opravljal takšna žrtvovanja, kjer je žrtvoval živali. Zato ga je Nārada Muni hotel preusmeriti, da bi prekomerno ubijal živali in mu dati uvid, da so takšna žrtvovanja rizična. Pri žrtvovanju se lahko zgodijo majhne nepravilnosti in žival nima nobene dobrobiti od teh žrtvovanj. Sam izvajalec takšnih žrtvovanj pa trpi karmične posledice teh napak v žrtvovanjih. Sama žrtvovanja živali so namenjena temu, da žival napreduje v višje življenjske oblike in s samim napredovanjem živali se dokazuje pravilnost manter, ki jih izgovarjajo med žrtvovanjem.
Nārada Muni je kralju pokazal vse tiste živali, ki jih je žrtvoval, kako čakajo, da se mu bodo maščevale, ko bo kralj zapustil telo z tem, da ga bodo vse nabodle s svojimi jeklenimi rogovi. Sam uboj živali pa je tako grešen kot uboj človeka.
Kralj je spoznal, kako ga je njegova lastna inteligenca prevarala in ga napeljala v izvajanje plodonosnih aktivnosti. Zato ga je ponižno prosil, naj mu pokaže glavni cilj življenja.
Nārada Muni je kralja skozi analogijo hotel odvrniti od poti karma-kande. Pot čutilnega uživanja opisana v Vedah, za doseganje osvoboditve in uživanja na rajskih planetih, je zelo težka in nevarna. Šrila Prabhupada v komentarju pravi, da je pot karma-kande zaradi čutnega uživanja zelo težka in da se tisti, ki so navezani nanje imenujejo mudhe( nepridipravi). Za mudhe je zelo težko, da razume končni cilj življenja, ker so okupirani s plodonosnim delovanjem. Mudhi je težko dati pameten direkten nasvet, ker se ujezijo in delujejo ravno nasprotno.
Nārada Muni je to dobro vedel, zato je kralju opisal zgodovino njegovega življenja preko analogije z zgodbe o kralju Purañjani, ter neposredno nakazal, kako je smisel samo v prehranjevanju, spanju, razmnoževanju, branjenje naporno in rizično za duhovno dušo, ki se nahaja v materialnem telesu.
Šrila Prabhupada nas poučuje, da je vsako živo bitje purañjana. Beseda puram pomeni« znotraj telesa, znotraj te oblike«, jana pomeni »živo bitje«. Tako je vsak purañjana. Smatra se, da je vsako živo bitje kralj svojega telesa, ker mu je dana popolna svoboda, da ga izkoristi , kakor ga želi. Ta se večina časa ukvarja z čutnim uživanjem in da je to končni cilj življenja. To je proces karma-kande. Materialistična oseba zainteresirana samo za čutilno uživanje se lahko imenuje purañjana.
Dobro in zlo nikoli ni bila stvar rase ali etnične skupnosti. Vendar pripadniki raznih skupin poskušajo podžigati rasna vprašanja, nacionalnosti, skupnosti, družbenih razredov ali bilo katere delitve med ljudmi, da bi pridobili moč in oslabili nasprotnika. Na ta način želijo ustaviti sile dobrega in onemogočiti, da se združijo in prepoznajo to, kar jim je skupno.
Del demonske strategije je, da hujskajo moške proti ženskam, raso proti rasi, narod proti narodu in skupnost proti skupnosti. Enkrat, ko seme nesloge enkrat vzklije, nas potegne v močan neskončen boj in lahko pademo pod vpliv tistih, ki želijo manipulirati z nami.
Seveda ljudje, ki delujejo grešno in razmišljajo na ta način, takšni ljudje imajo rajši stanje zmedenosti, ker v takem ozračju lažje skrijejo svoje motive, kradejo karkoli in želijo delati veliko prikritih zločinov. Delujejo prikrivajoč resnico in nas odvračajo od svojih tajnih, grešnih in okrutnih zločinov. Takšni negativni ljudje vedno iščejo načine, da nam izpraznijo žepe, nas oskrunijo čistoče in subtilno onečastijo našo zavest.
Good and evil have never been a matter of race or ethnicity. However, members of various groups try to incite issues of race, nationality, community, social class, or any division between people in order to gain power and weaken the opponent. https://t.co/wV2NNRFWInpic.twitter.com/EAEmigJSXR
Pri analiziranju vsega bi morali uporabiti holističen pristop. To pomeni, da bi morali poskusiti opazovati in razumeti človeško stanje. Bog je namerno naredil zemeljsko okolico neprijateljsko, ker si ne želi, da se tukaj počutimo udobno. Ve, da je ločenost od Njega in prekritost z iluzijo skrajno boleče nevarna izkušnja, ki nam prinaša veliko žalost in trpljenje. Tudi ve, da nas nečistoče v tej okolici prisiljujejo, da privlačimo še več trpljenja, kadar delujemo grešno. Vendar, kaj je pravzaprav inštrument našega trpljenja? To je demonska energija, ki se nam predstavlja v mnogoterih omamnih krinkah.
Kot duhovni bojevniki si moramo prizadevati sprejeti pozitivno in se boriti proti negativnemu. Delujoč na takšen način moramo prepoznati razliko med demoni in angeli, polbogovi. Razlika med njimi je spodbuda in rezultat. Močna pobožna oseba vzdiguje človeško civilizacijo, dočim nekdo, ki je močen in brezbožen, usmerja svojo energijo proti uničenju, degradaciji in uničenju. Močni demoni kot tudi močna duhovna bitja izvajajo različne obrede. Namen vseh obredov je, da se vključijo v že obstoječe zakone vesolja in da opolnomočijo ljudi, da si svoje plane ustvarijo, tako pozitivne kot negativne.
Ko se rodi močen demon, nas vedski spisi obveščajo, da se pogosto vznemiri celo ozračje in eter planeta. Rojstvo takih bitij lahko povzročij viharje, suše, potrese in tornade. Včasih se nebo pomrači in bliskajo strele. Njihovo rojstvo izziva takšno vznemirjenje, ker se vsi demoni močno upirajo Božji volji.
Sveti spisi in ostali verodostojni izvori izjavljajo, da mnogi močni demoni niso stanovalci tega planeta in da imajo veliko znanje z nevidnih področij. Lahko koristijo različne moči in subtilne energije, da bi vplivali na nas na mnogih nivojih. Vedo, kako vplivati na materialno energijo in na naš človeški um. Ti demoni pravzaprav preobražajo materijo in zavest, ker dobro vladajo materiji in mentalni energiji.
Polbogovi in demoni posedujejo mistične moči, vendar imajo demoni po svoji naravi neke prednosti posebej v materialnem carstvu. Demoni so v prednosti za razliko od Gospodovih oboževalcev, ki so mirni, zadovoljni in nevezani. Poglejte na primer, kako so demoni spremenili sodobni način oboževanja. Ne tako davno nazaj najbolj veličastne in najbolj razkošne zgradbe so bile cerkve in katedrale, hrami, džamije in sinagoge. Danes se najboljša in najbolj impresivne arhitektura uporablja za banke in casinoje. V La Vegasu prestolnici kockanja vsake toliko let obnovijo številne bleščeče zgradbe. To je odraz sistema sodobnih vrednot.
Imeti moramo na uma, da je glavni cilj večine ljudi v materialnem vesolju, da imajo občutek moči nad drugimi. Pravzaprav ta želja za vladanjem drugim je pravzaprav tisto, kar nas je pripeljalo na ta planet Zemljo. To še posebej velja za demone. Eden od načinov, ki jim najhitreje približa občutek oblasti in moč nad drugimi, je mučenje drugih bitij. Včasih postanejo vodje v duhovnih organizacijah samo, da bi uničili te institucije ali jih izkoristili ali celo odvzeli življenje stotine sledilcev.
Žalostno je dejstvo, da demoni prezirajo Boga in Ga želijo zamenjati. Oni sami so nasprotje Boga. Demoni se vedno želijo ukvarjati z aktivnostmi, ki jim omogočajo, da se počutijo kot Bog in uživajo, kako jih drugi obožujejo. Vendar pa, da bi bili oboževani, morajo dobivati vse večjo oblast in moč. Želijo ljudi narediti sužnje tako, da bi človeštvo bilo prisiljeno biti odvisno od njih v vsemu. Zares, to je demonski plan za 21.stoletje.
Kdo so demoni?
Demoni niso samo neka Hollywoodska izmišljotina. Niso niti izmišljena vrsta bitij, ki so jih izmislili »naivni« umi srednjega veka ali jih je nezahodna kultura sprejela kot resnične, ki ga sodobni um lahko zavrže kot čisto praznoverje. Demoni v resnici obstajajo, naše »materialistično« znanstveno razširjeno verovanjem, da ne obstajajo, samo jača njihovo moč nad nami.
Svete spise pogosto smatramo kot mit ali v najboljšem slučaju knjige z netočnimi zgodovinskimi predstavitvami. Pozabljamo, da spisi služijo kot teleskop v prihodnost in okna v druge dimenzije. Ne razumemo, da nam spisi dajo uvid v tisto, kar lahko pričakujemo tu na Zemlji. Na primer, ko preučujemo naravo demonov v spisih, spoznamo, da ne glede kje se nahajajo, je njihovo obnašanje isto.
Poleg tega, demoni niso omejeni na eno vrsto bitij, ampak obstajajo različne vrste demonskih bitij. Nekatera so človeška, neka so izven zemeljskega porekla. Kakor je to vesolje izpolnjeno z različnimi rasami, plemeni, zemljami in planeti, tako je dom različnim vrstam demonov, ki spadajo v posebno kategorijo in izvajajo aktivnosti odvisno od misije.
Kdo so pravi demoni? Glede na številne svetovne svete spise, ko ljudje zapustijo telo in preden preidejo v drugo fizično telo, se njihovo preteklo življenje oceni na temelju njihovih celotnih preteklih dejanj. Na njihovi naslednji stopnji evolucije na temelju njihovih motivov in zbranimi zaslugami in grehi dobivajo telo, ki bo spremljalo njihovo dušo. Nekatera bitja imajo močno željo za zelo grešno okolico. Lahko postanejo demoni, ki se potem rodijo v okolici, v kateri so lahko obkroženi z kulturo, ki jim omogoča, da izpopolnjujejo svojo demonsko obnašanje in uživajo v njem.
Starodavni vedski spisi nas opozarjajo, da so demoni bitja, opolnomočena da uničujejo. Niso samo neznatni grešniki, ki delajo nepomembne plane. Niso normalna človeška bitja, ki so na nek način postala prepričana, da morajo zaradi denarja in moči prenehati biti »poštena«. To so bitja, ki so rojena ali za nek določen namen uničevanja in izkoriščanja ali so vzgojena prav z tem namenom.
Zelo močni demoni lahko v ogromni meri vplivajo na človeško zavest. Vedski spisi prav tako izjavljajo, da takšni demoni izvajajo razne obrede in uživajo človeško meso-predvsem ti demoni poskušajo podkopati tiste aspekte človeške družbe, ki so po svoji naravi duhovni. Prav zares večina obredov demonov so popolno v nasprotju z tem, kar jača duhovno življenje. Blatijo križ in zlorabljajo svete spise. Povzročajo največjo mogočo nečistočo. Kot rezultat svojih obredov so demoni kanibali obdarjeni z nekaterimi mističnimi močmi, da zmorejo manipulirali materialno energijo na vse nenavadne mogoče načine.
Primer iz življenja
Da nebi mislili, da je to imelo dramatično pretiravanje, mi dovolite, da vam povem anekdoto iz lastne izkušnje. Ko sem študiral na Princetonu, sem se spoprijateljil z nekim uglednim mednarodnim profesorjem. Nekega dne mi je zaupal, da osebno pozna kralje na Karibih in v Evropi, kjer se naj bi vplivni poslovneži iz celega sveta zbirali in opravljali obrede, ki vključujejo tudi prehranjevanje z človeškim mesom. Ko mi je to povedal, sem pomislil, da dramatično pretirava in se mi je celotna zadeva zdela popolnoma smešna. . Vendar, ko sem prebral druge izjave in temeljito preučil sveto spise, sem končno spoznal, da so profesorjeve besede zelo verjetne.
V nedavni preteklosti so bila poročila o svetovnih voditeljih, ki so jedli dele človeškega telesa. Ti in njim podobni posamezniki vzpostavljajo vedno večjo oblast nad družbo in uspešno širijo miselnost Kali Yuga, ki je ena izmed naraščajočih perverzij. Na primer, ni naključje, da so droge razširjene po vsem svetu in množice ljudi postanejo odvisniki. Širjenje drog je najljubša dejavnost demonov, saj zahvaljujoč drogam ljudje postanejo sužnji, izgubijo sposobnost razsodnosti in so nagnjeni k vsem vrstam kriminala.
Demonski obredi vedno pomenijo sebično, osebno uživanje. Zato je toliko primerov demonov, ki napadajo drug drugega, prekinjajo zavezništva in izdajajo zaupanje. Če z nekom nekaj delijo, je to samo zato, da dobijo, kar hočejo. Ti demoni včasih preoblečeni živijo na Zemlji, pa tudi v bolj oddaljenih krajih, od koder lahko vplivajo na naš planet.
Demonski načrt
Demonska zavest je veliko bolj razširjena, kot si lahko predstavljamo, in veliko bolj škodljiva, kot posamezni primeri pošastnega vedenja. Ne glede na to, kako grozno je videti, je situacija v resnici veliko hujša. Satanizem se je vrinil v samo strukturo naše družbe, usmerja družbena gibanja, neti globalne konflikte in v veliki meri manipulira s političnimi in ekonomskimi sistemi v zakulisju. Ko vsak od nas hodi v spanju skozi življenje in se osredotoča na svoje vsakodnevne potrebe in želje, se postopoma uresničuje demonski načrt, da bi pokvaril um naše dovzetne mladosti, spodbudil splošno degradacijo prebivalstva in zasužnjil široke sloje z drogami, mediji, in ekonomskim izkoriščanjem. Njihov namen je prebuditi našo nižjo naravo s spodbujanjem jeze, strahu, pohlepa, depresije in sovraštva, hkrati pa preprečiti naše zavedanje višjih realnosti človeškega obstoja.
V tej dobi pridobiva demonska dejavnost izjemen zagon v obliki množičnega poskusa centralizacije moči, tako da ljudje dobesedno postanejo roboti sužnji. Da bi razumeli ta pojav, moramo najprej razumeti suženjstvo in kaj suženj v resnici je. Sužnji so ljudje brez osebnih pravic, ki so izgubili nadzor nad svojo usodo. Ne morejo več izvajati svobodne volje. Namesto tega morajo delati izključno za drugega. Ta druga oseba ali lastnik sužnjev jih redko, če sploh kdaj, vpraša za nasvet ali jim dovoli, da delijo sadove njihovega dela. Svoboda sužnjev je seveda izredno omejena na številne načine, saj je zanikanje svobode sama narava suženjstva.
Po navadi povezujemo okove s suženjstvom, ker so v prejšnjih časih lastniki sužnjev uporabljali fizična sredstva, da bi ljudem odvzeli svobodo. Tako ni več. Večina današnjih spon je miselnih in čustvenih, a učinkovita, pravzaprav je učinkovitejša, saj zavedeni od udobja in lažnega občutka varnosti ne prepoznamo več nesvobode.
Podobno kot daljinski upravljalnik spreminja televizijske kanale, je v sodobnem svetu veliko ljudi prikrajšanih za svobodo in manipuliranih z oddaljenimi vplivi in kontrolami. Na primer, ali imamo možnost izbire, če se od nas zahteva, da izbiramo med dvema kandidatoma, ki želita zagovarjati isto skrito agendo? Z drugimi besedami, demoni so na delu že dolgo časa. Pridobili so neprecenljive izkušnje zatiranja, zato je sodobno suženjstvo postalo veliko bolj sofisticirano od suženjstva v preteklosti.
Kako deluje?
Na primer, predstavljajte si, da sem tako postopoma pridobil oblast nad vsem vašim premoženjem, da to komaj opazite. Potem si predstavljajte, da sem vam dal določeno vsoto denarja in vam dal neomejeno možnost, da ta denar porabite v kateri koli trgovini, ki jo izberete, ker zdaj vse pripada meni. Nato si predstavljajte, da sem v vas povzročil toliko stresa, da želite kupiti vse vrste zabave, ki vam jih prodajam.
Seveda je bistvo v tem, da bo denar, ki ga boste porabili, šel naravnost v moj žep. To je kljub dejstvu, da vse, kar kupite, dejansko izvira iz lastnine, ki je prvotno pripadala vam, tako kot zdaj pripada meni. Z drugimi besedami, vse blago, ki vam ga prodam, izvira iz lastnine, do katere bi morali imeti dostop, razen dejstva, da sem si vse nezakonito prilastil zase. Pravzaprav sem ti dal denar, da bi povečal svoj dohodek, in dal sem ti videz svobode, da bi mi denar dajal bolj voljno.
Sužnjelastniki imajo lahko nešteto motivov in načrtov za ustvarjanje dobička. Je pa zanimivo, da se današnji sužnjelastniki razlikujejo od tistih iz preteklosti, saj so cilji sodobnih sužnjev lastnikov bolj rekreativni. Ta nova vrsta lastnikov sužnjev je tako bogata, da se zasužnjevanje drugih pogosto izvaja za zabavo in igro.
Ko denarna igra postane dolgočasna, morajo ti ljudje poiskati drug način stimulacije. Ker denarja, ki so ga nabrali, nikakor ne morejo porabiti, postane njihov naslednji izziv pridobivanje moči, nadzora in manipulacije. To se zgodi zato, ker so bogati in super bogati med najbolj izprijenimi ljudmi na planetu.
Sužnji postanejo orodje, s katerim lahko lastniki sužnjev manipulirajo in ga nadzorujejo. Na primer, eden od ciljev današnjih sužnje lastnikov je najti načine za zaposlitev poceni ali brezplačne delovne sile za gradnjo kanalov, cest, železniških sistemov, tovarn ali katerega koli drugega instrumenta nadvlade in nadzora. Želijo si vladati tudi na političnem in gospodarskem področju.
Suženjstvo že obstaja
Na tem planetu je že veliko sužnjev, ki izgledajo kot običajna človeška bitja. To so ljudje, katerih um je bil namerno zaveden z drogami, vsadki in drugimi sredstvi. Nekaterim je uspelo pobegniti in objaviti svoje zgodbe, vendar v večini primerov njihove izjave zelo slabo krožijo v omejenih tajnih krogih, da bi nekdanje sužnje rešili pred popolnim uničenjem. So posamezniki, ki so posebej izbrani kot tarče za zasužnjevanje za izvajanje določenih načrtov, so mnogi od nas na tem planetu postali sužnji fizičnih želja: drog, medijev in materialnega udobja. Kaj nas dela sužnje naših strasti? Je navezanost na surov materializem. Kdo spodbuja nesramen materializem? Ugani kdo!
V tem nevarnem času zgodovine je svet v resni krizi, ker je večina ljudi že pod nadzorom. Na primer, koliko ljudi ne zdrži dolgo brez pitja, kajenja, televizije ali drog? Nekateri televizijski odvisniki so tako zasvojeni s televizijo, da bodo, če bo nekdo poskušal zamenjati kanal, na katerem gleda reklame ali oddajo, pobesneli, ker je njihova odvisnost od te vrste stimulacije tako velika.
Vzemimo za primer droge. Ko si nečesa tako močno želimo, da se prikrajšamo za hrano, seks ali družbo in izgubimo vsak smisel za moralo, celo zlorabljamo, zanemarjamo ali okrademo svojo družino, to ni majhen zločin. Droge, ki popeljejo odvisnike do močnih "višin", niso neki napitki, ki jih iz gospodinjskih kemikalij pripravi nekaj otrok v kleti. Ti opiati in halucinogeni pogosto prihajajo iz oddaljenih krajev na Zemlji. Za takšnimi svetovnimi projekti stojijo ogromne količine denarja in prefinjene pomembne osebe in znanstveniki, ki že leta izvajajo raziskave s podporo demonov na zelo močnih položajih.
Tempo sodobnega življenja
Povprečni državljani ne uporabljajo veliko svoje svobodne volje. Res, kako se lahko imajo za svobodne, ko jim je bilo vsiljenih toliko razumevanj? Tako imenovani »normalni ljudje« so tako finančno in energetsko preobremenjeni, da komaj funkcionirajo. Za preživetje v sodobnem svetu morajo izpolnjevati toliko kriterijev in skakati skozi toliko obročev, da imajo malo ali nič časa za globok premislek. Preprosto morajo odplačati svoje dolgove in izpolniti svoje obveznosti. Lahko samo nadaljujejo z monotonim delom, kot hrček v kletki in upajo, da pod njimi ni brezna. Ko pridejo iz službe, jedo, poskušajo plačati račune, gledajo televizijo in počivajo.
Kje je čas za razmislek in razločevanje? Odšel je. Da bi ohranili videz in se izognili popolnemu propadu, se zatekajo k nezdravim alternativam, kot so droge, igre na srečo in alkohol. Le tako lahko preživijo teden brez živčnega zloma. Na koncu se nekaj sesuje, najpogosteje je to njihovo srce ali razburjen um.
Te zahtevne materialne dejavnosti, preoblečene v »nori tempo sodobnega življenja«, usposabljajo ljudi, da se ne sprašujejo o virih takšne nenehne zaposlenosti, temveč nekritično sprejemajo vse, kar je na voljo. Namenjene so temu, da nam preprečijo zastavljanje pomembnejših življenjskih vprašanj, nas usmerijo k materialnim izzivom vsakdanjega življenja in podžigajo naše želje po čutnem užitku kot lahkem begu pred pritiski, ki nas mučijo. Demoni vedno želijo spodbuditi naše želje po čutnih užitkih, tako da zanemarimo globlje izkušnje življenja in se ujamemo v poskus uživanja v vsem, kar nas žgečka. Njihov končni cilj je centralizirati oblast po vsem svetu in nas vse nadzorovati brez truda in enostavno. Ko se bo to zgodilo, nas bodo zlahka nadzorovali in manipulirali.
Načrti za manipulacijo
Tako kot ljudje delajo načrte za poslovni razvoj, nove gradbene projekte in razvoj kariere, tako demoni delajo načrte za širjenje ateizma, anarhije in množičnega zasužnjevanja. Snujejo posebne akcije za vplivanje na države, planete in cela vesolja.
Demoni, še posebej zelo močni, vedno dobro vedo, kdo so njihovi sovražniki. Znajo nas oslabiti in uničiti. Znajo spodbuditi naše nižje strasti. So strokovnjaki za odkrivanje naših slabosti in njihovo izkoriščanje.
Danes so demoni postali tako močni, da jih večina pravzaprav pravi: "Pa kaj?" in nas izzove, da nekaj naredimo. Pravijo: "Vse je v redu; ubili smo vašega Johna Kennedyja, vašega Malcoma X; vašega dr. Kinga. Ubili smo vašega Gandhija in če ne boste previdni, bomo tudi vas utišali."
V naravi demonov je, da finančno izkoriščajo, manipulirajo z ekologijo in spodbujajo genocid. Njihov program vključuje tudi vzpostavitev skorumpiranih diktatur s totalitarnimi osebami kot marionetami. Vse te aktivnosti, kot tudi mnoge druge, zanje predstavljajo »običajen posel«, saj je njihov edini načrt pridobitev moči in nadvlade.
Psihična manipulacija
Ena od malo znanih metod demonskega nadzora je psihična manipulacija. Vse bolj je očitno, da se velike svetovne sile ukvarjajo z raziskovanjem nadnaravnega, kar pomeni, da mnoga demonska bitja razvijajo mistične moči. Tako kot iskreni jogi s takšnimi metodami pomaga družbi, se danes mnogi demoni zatekajo k podobnim metodam za uničenje družbe. Tako kot nož so psihične metode same po sebi nevtralne. V rokah kirurga je nož blagoslov, v rokah zločinca pa prekletstvo.
Nekateri ljudje niso več zadovoljni s tem, da paranormalne pojave obravnavajo zgolj kot mitologijo. Želijo vedeti, kako jim lahko vladajo in kako jih bolje razumeti, da bi pridobili moč nad drugimi. Zato so države, kot sta nekdanja Sovjetska zveza in ZDA, s tem ciljem vložile ogromne vsote denarja v raziskave nadnaravnih pojavov.
Moč skozi propagando
Ker nenehno poskušajo uničiti civilizacijo, demonski elementi uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva za škodljivo propagando. To vključuje sodobne mantre, kot so slogani, jingli in pop glasba, ki vplivajo na splošno vzdušje in ga prepojijo z negativno energijo. Številni na videz nedolžni oglasi imajo podoben učinek kot vbrizgavanje mamil v krvni obtok. Ko smo dlje časa izpostavljeni takšnim dražljajem, postopoma postajamo brez življenjske energije, saj svojo pozornost usmerjamo na materialna čutila na posveten, živalski način. Demoni nam želijo preprečiti, da bi sprejeli globlje ravni razumevanja, da bi nam vzeli mentalni in duhovni oklep, ki je potreben za beg pred manipulacijo in nadzorom.
Ne mislite, da je ta situacija naključna. Elementi v tem svetu namerno uporabljajo nadzor uma in podzavestne učinke, da prevzamejo naš miselni proces. Cilj vseh teh prizadevanj je, da nas zmedejo in spravijo v obup, da bomo zlahka prodali svoje duše za malo olajšanja in miru. Demoni nas hočejo spraviti do roba, da bomo z veseljem sprejeli kakršno koli pomoč, tudi če je ta »pomoč« popolnoma uničujoča.
Včasih mediji pod vodstvom teh škodljivih koalicij uporabljajo implikacije in namigovanja, da manipulirajo z javnim mnenjem in našim umom onemogočijo postavljanje vprašanj. Te negativne sile želijo, da verjamemo, da so vsa poizvedovanja o metafiziki, duhovnosti ali zunajzemeljskem življenju nevarna in kultna. Iz očitnih razlogov želijo monopolizirati to sfero znanja, da bi lahko ohranili oblast in obdržali ljudi nevedne, zasužnjene in nemočne.
Zasvojenost z drogami kot način obvladovanja družbe
Omenili smo že še en pojav v sodobnem svetu, ki ni naključen: odvisnost od drog. To, kar se zdaj dogaja, je načrtno načrtovana pobuda za poslabšanje že tako anesteziranega stanja človeka v današnji civilizaciji. Velik del svetovnega prebivalstva se ne zaveda, da so številne svetovne vlade aktivno vpletene v trgovino z mamili. Tako so na primer v ZDA kljub »vojni proti mamilom« prišli na dan dokazi o domnevni vpletenosti Cie v trgovino z mamili.
Ne pozabite, da droge zmanjšujejo sposobnost sklepanja, slabijo pozornost in povzročajo dezorientacijo in paranojo, zaradi česar skoraj popolnoma ne moremo prepoznati svojih resničnih sovražnikov. Vsaj droge ustvarjajo odvisnost, zaradi katere so uporabniki prilagodljivi in zlahka dovzetni za manipulacijo. Statistika je osupljiva. Približno 20 milijonov ljudi v Ameriki je odvisnih od marihuane. Hkrati je samo v ZDA približno 8 milijonov ljudi odvisnih od kokaina in več kot milijon od heroina.
Osupljiv je dokaz, da se bo v povprečju manj kot tretjini zasvojenih z določeno substanco uspelo znebiti te odvisnosti. Posledično moralna struktura vseh družb iz dneva v dan slabi. Sčasoma bo vse manj ljudi uspelo premagati odvisnost. Pravzaprav bodo mnogi njihovi mentorji in rehabilitanti sami odvisniki.
Zanimivo je, da se vpliv drog v družbi pogosto poveča v določenih obdobjih, še posebej, ko pride do kakšnih pomembnih akcij za ozaveščanje. Poleg tega, ko pride do političnih pretresov, pogosto vidimo nenadno poplavo razpoložljivih drog. Ta strategija je tudi del demonskega poskusa, da bi nas ujeli in zasužnjili. Ko v strateških časih zavladata kaos in zmeda, se naša energija razblini in lahko začnemo pozabljati na prave probleme.
Namerno povzročanje težav
Kaj je boljši način za utrditev oblasti kot na skrivaj ustvariti na videz nerešljive probleme in nato kot odgovor na zahteve javnosti uvesti drastične ukrepe za rešitev problema? Gre za eno od tehnik, s katero negativne sile ohranjajo in povečujejo svojo moč, vse s polno podporo in odobravanjem javnosti.
Na primer, s tajnim dogovorom vlad lahko velike korporacije namerno uničijo kmetijsko samooskrbo na območju in nato prodajo semena in kmetijske proizvode preostalim kmetom, s čimer povečajo svojo centralizirano moč. Vojne so se začele in končale z negotovim mirom, ki so ga nadzorovale "mirovne sile". Naval nasilja z orožjem je sprožil glasne pozive k "nadzoru orožja" v Združenih državah. Proces je zahrbten, saj je že samo po sebi hvale vredno nahraniti lačne po svetu, ohraniti mir ali nadzor nad nasiljem. Na ta način so skrivne sile vedno videti kot naši prijatelji, čeprav v resnici ne počnejo nič drugega kot uporabljajo prevaro in nemoralnost, da okrepijo svojo moč.
Vlade so izdale naše zaupanje
Ni presenetljivo, da nekateri elementi v naših vladah ne predstavljajo naših najboljših interesov. Mnogi pa se ne zavedamo, v kolikšni meri smo bili izdani s strani tistih, ki trdijo, da so naši dobrotniki. Resnica, ki se bo pokazala čez čas, je veliko bolj razumna od tistega, kar smo izvedeli iz številnih poročil, ki smo jih prejeli prek medijev. Skozi te programe in članke smo se naučili, da je bilo to, kar smo verjeli o naših vladah, lokalnih voditeljih in šolskih ugodnostih, pogosto popolno nasprotje resničnosti. Odkrili smo, da so številni naši tako imenovani predani javni uslužbenci prodajalci in izdajalci, vpleteni v laganje, pranje denarja, zapeljevanje, manipulacijo in še hujše.
To je le vrh ledene gore. Namesto da bi zastopali interese ljudi, mnogi ljudje na oblasti želijo manipulirati z množicami in jih izkoriščati. Za mnoge med nami je presenetljivo, da to ne velja samo za države v razvoju, katerih zlorabe so bile v tujini pogosto deležne velike publicitete. To velja tudi za velike svetovne sile. v katerem so v zakulisju številne politične osebnosti in režimi namenjeni predvsem uničenju svetovnega gospodarstva in ponovni uvedbi vrst subtilnega suženjstva, o katerih smo že govorili. Vse je namerno načrtovana strategija, ki je del demonskega načrta.
Tajne družbe
Glavni razlog za vse konflikte in zmedo po svetu je tisto, čemur jaz pravim Velika laž. Ena največjih laži, kar jih je bilo kdaj izrečeno človeštvu, je: "Kar vidite, to dobite." V resnici ni tako. Ta korenina laži v jedru cele vrste podobnih laži. In na gospodarskem, političnem in socialnem področju se dogajajo neštete prevare in laži z namenom zavajanja javnosti. Skoraj nič ni tako, kot se zdi.
Po prerokbah svetih spisov materialni svet zdaj upravljajo skrivne družbe, ki tvorijo "nevidno vlado". Na skoraj vseh področjih življenja obstajajo skupine, zavezništva in bratstva za izvajanje določenih načrtov in programov. Tajne družbe niso razširjene le v Evropi in ZDA: obstajajo po vsem svetu. Izvoljeni uradniki, ki se pojavljajo v javnosti, so le redko tisti, ki dejansko držijo oblast v svojih rokah.
Trdi se, da so bile v zgodnji zgodovini Združenih držav Amerike in drugih držav ustanovljene tajne družbe za ohranjanje svetih informacij in znanja v korist človeštva. Zaradi neusmiljenosti svojih nasprotnikov so morale mnoge od teh družb delovati v tajnosti, da bi poskušale ohraniti starodavno modrost, univerzalno znanje in višje metafizično razumevanje za prihodnje generacije.
Žal pa so se kljub njihovim spoštovanja vrednim namenom v mnoge od teh družb prikradli manj konstruktivni elementi. Kot po navadi počnejo demoni. Zalezovali so delovanje teh društev, se vključevali v njihovo članstvo, se učili njihovih tehnik in jih uporabljali za pridobivanje večje moči nad množicami. Žalostno je, da so se v številne tajne družbe in skupine, ki so imele nekaj naprednega razumevanja človeškega stanja in vesolja, vrinili negativni elementi.
To ne pomeni, da je vsaka tajna družba ali oblastna elita sebično, destruktivno usmerjena. Opozarja pa nas, da smo izjemno previdni in naj nas videz ne za vede. Tisti, ki imajo moč, bogastvo in moč, se nagibajo k temu, da to obdržijo zase, spodkopavajo vpliv tekmecev in nam vsem vzamejo vse, kar lahko.
Nevidna vlada
Te skrivne družbe imajo močan vpliv na »nevidno vlado«, ki manipulira s potekom svetovne zgodovine. Če natančno pogledamo svetovne dogodke in vzroke zanje, bomo verjetno ugotovili, da nekaj močnih posameznikov in organizacij dejansko določa vrstni red dogodkov. Močne elite in multi nacionalni bankirji nadzorujejo večino dogajanja po vsem svetu. V mnogih delih sveta prihajajo na dan informacije o tajni vladi, ki vodi ta planet, in o možnih povezavah te vlade s skupinami, kot so Svet za zunanje odnose, Mednarodni denarni sklad in Trilateralni odbor.
Mnogi verjamejo, da je ta nevidna vlada vodilna sila za večino destruktivnega vedenja, ki danes škoduje planetu. Za to vlado se pogosto vidi, da ima zlonamerne motive ter da je politično in ekonomsko premetena. Na primer, nekateri multi nacionalni bankirji lahko z določitvijo politik določijo, ali bo državo prizadela depresija ali recesija.
Člani te tajne vlade se prav tako zavedajo nefizičnih resničnosti, ki so namenoma skrite širokim slojem ljudi. Posledično so nekateri v stiku z močnimi bitji, ki prebivajo v drugih dimenzijah, bitji, pooblaščenimi za izvajanje uničujočih dejanj na planetu Zemlja.
Nekaj pomembnih vprašanj
Morda se sprašujemo, kako je lahko usmiljeni Bog dovolil, da se je takšno stanje razvilo. Zakaj je med nami toliko satanskih vplivov in moči? Ali lahko pravica premaga zlo? Ali smo ujeti v demonske vplive? Če so, ali je mogoče, da je demonski element boljši od božanskega?
Takšna vprašanja si moramo zastaviti, ker se zdi, da osnovne strukture naše družbe bolj spodbujajo škodljivo vedenje kot dobra dela. Namesto blagodejne energije so ljudje začeli sprejemati grešno dejavnost kot običajno. Ali so vojaki pravičnosti izgubili bitko? Ali se vedno bolj predajajo manipulaciji in nadzoru?
Ne smemo pozabiti, da to vesolje temelji na dvojnosti. Vsi spisi, kot so Sveto pismo, Koran, Tora in Vede, govorijo o nezemeljskih bitjih, kot so angeli in nadangeli. Kadarkoli obstaja ena polarnost, mora obstajati tudi njeno nasprotje. Ravnovesje med tema to polarnostjo se pogosto imenuje "jin in jang" ali žensko in moško. Kjerkoli je v vesolju dobro, je zlo kot njegova protiutež.
Na Zemlji nenehno poteka vojna med pobožnimi in brezbožnimi, ki izbruhne zaradi agresije in zločina demonov. Je večni vidik materialnega sveta. Glavna značilnost te vojne je, da si demoni nenehno prizadevajo podrediti naš um in nas onesnažiti, da bi nagnili ravnotežje moči v svojo korist.
Relativnost in prikrivanje višjega znanja
Starodavni sistemi znanja so vključevali posebne običaje in tradicije, ki so preprečevali, da bi zlo pokvarilo njihova temeljna, brezčasna načela. Danes temu ni več tako. Namesto kulture, ki temelji na absolutni resnici, sodobni svet ustvarja ozračje relativnosti. Ker sodobna civilizacija vse obravnava kot relativno, lahko destruktivne vrednote zlahka prodrejo v kolektivno zavest. Zato danes vsak dela, kar hoče, kadar hoče in kakor hoče, ne glede na to, kakšne posledice ima to za druge. V naglici za čutnim užitkom smo izgubili čut za skupnost in skrb za svoje brate in sestre.
Danes številne najbolje prodajane knjige na trgu priporočajo, da »stopimo v stik s svojimi občutki«, ne glede na učinek našega vedenja na druge. Spodbujajo nas, da počnemo, kar nam je všeč, brez vseh prepovedi. Na žalost takšen odnos ni daleč nad živalskim življenjem. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo kot človeška bitja obdarjeni z notranjim zavedanjem, ki nam omogoča samoomejevanje.
Vendar pa nas naši številni medijski idoli, terapevti, psihoanalitiki in v nekaterih primerih celo pridigarji učijo, da v imenu samozadovoljevanja delamo, kar nas veseli, in ne zatiramo svojih fantazij. Očitno ti goljufi le pomagajo ljudem, da se počutijo udobno v svojem egocentričnem življenju, brez kakršnega koli občutka vesti ali obžalovanja.
To je tako, kot ko bolni zdravijo bolne. Največja prevara je, da nam vsiljujejo prepričanje, da absolutnih resnic ni in da so vse vrednote relativne. To je moderna neumnost.
Struktura tradicionalnih sistemov je takšna, da se čistost absolutnih vrednot ohranja iz generacije v generacijo. Na primer, v islamu so šejki, v Indiji guruji, v Tibetu lame, v Afriki pa kralji in poglavarji zaupani ohranjanju in prenosu svetega znanja. Te osebe so mediji božanskega toka. Poleg tega, če njihovo vedenje kdaj postane neskladno z božanskimi načeli in krši njihovo sveto poslanstvo, starešine, duhovniki in učitelji poskrbijo, da ti duhovni voditelji bodisi opravljajo svoje dolžnosti ali zapustijo svoje položaje.
Z drugimi besedami, v tradicionalnih sistemih duhovniki, kralji in poglavarji še zdaleč niso brez kakršnega koli nadzora. Čeprav bi morali ti posebej imenovani posamezniki služiti kot kanali, po katerih Božji blagoslovi tečejo v skupnost, morajo še vedno odgovarjati za svoja dejanja. Na žalost nas zahodna materialistična civilizacija uči, da so takšni tradicionalni sistemi arhaični in za sodobno življenje nepomembni. Namesto tega se naša kultura vse bolj degradira, saj zavržemo vse varuhe, ki bi preprečili, da bi nas za vedle lažne vrednote in nepopolno znanje.
Kadar zahodna filozofija gradi svoje vrednote na trditvi: »Mislim, torej obstajam« ali ko nam strokovnjaki svetujejo, naj »delamo, kar vam je všeč«, je najbolje zbežati ne glede na to. Tak nasvet je škodljiv in nevaren. Resnično življenje ne temelji na naših potrebah in željah, niti se ne vrti okoli sebične želje po osebni zadovoljitvi. Temelji na služenju drugim v naših odnosih z družino, skupnostjo, družbo in navsezadnje z Bogom. Kljub temu prevladujoča zahodna paradigma pravi, da je posameznik »začetek in konec« obstoja. Tako smo spodbujeni, da tekmujemo med seboj, da bi dobili čim več zase ne glede na posledice. To, dragi moji, je zlo in nam nikoli ne bo prineslo pravega tolažbe ali sreče.
Zdrava, uspešna civilizacija ima mnogo širše interese. V taki kulturi vsak človek obstaja kot del celote. Kot smo že omenili, je osnovna premisa zahodne misli: "Mislim, torej obstajam." Mogoče res, ampak kaj si mislimo? Lahko razmišljamo o zlorabi otroka, posilstvu ženske ali oropanju starke. Štejejo kakovost naših misli in posledice, ne le dejstvo, da obstajamo kot ločeni misleči egi. Dragoceni smo, ker pripadamo skupnosti in smo navsezadnje tesno povezani z vesoljem. Ne moremo obstajati ločeno od vsega. Ko delujemo v skupnosti, postanemo odgovorni drugim za svoja dejanja in njihove posledice. To je tisto, kar osmišlja naš obstoj. Na žalost nas poudarek na relativnem znanju in vrednotah, ki je tako razširjen v sodobni družbi, spodbuja, da se iz dneva v dan počutimo manj odgovorne.
Danes je veliko ljudi razočaranih nad relativnostjo. Sprašujejo se, zakaj bi se ubijali z delom, da bi obvladali veščino, ki je relativna glede na trende dneva, ali sledili karieri, ki je prav tako relativna, in ves čas se od njih pričakuje, da se bodo obnašali, kot da so vse te relativnosti absolutne. Žalostno je, da nas trenutne paradigme ne spodbujajo k razmišljanju o nečem, kar je absolutno in večno. Namesto tega nas sodobna civilizacija spodbuja, da se osredotočimo le na tisto, kar je funkcionalno, brez raziskovanja večjih življenjskih vprašanj. V takih okoliščinah bi se bilo dobro vprašati: "Za koga funkcionalno?" Komu koristi ekskluzivna osredotočenost na praktične, funkcionalne aspekte življenja na račun nečesa večjega?
Sodobna družba je naredila osupljive znanstvene preboje in uvedla tehnološke novosti. Kot vemo, so prej ljudje mislili, da je zemlja ploščata. Naša znanost je tako napredovala, da smo spoznali to napako. Danes imamo nedvomno ogromno tehnologov, ki rešujejo na videz nemogoče probleme. Pa vendar je naša kultura v marsičem veliko bolj primitivna od kulture naših prednikov. Le površno razumemo pravi namen človeškega življenja in smo izgubili občutek za skupnost in odgovornost. Da bi bila težava še hujša, številni naši tako imenovani "tehnološki napredki" samo zapletajo naša življenja, ker ne izpolnjujejo osnovnih človeških potreb po pomenu, služenju in ljubezni.
Kljub omejenemu pogledu na mnoge stvari sodobna materialistična kultura na splošno razume, da ljudje uporabljajo le majhen odstotek možganske zmogljivosti. Velik del našega zavedanja ostaja v stanju mirovanja. Ko pogledamo ljudi, rojene z večjimi od "normalnih" zaznavnih sposobnosti in zmožnosti, lahko dobimo majhen vpogled v neverjeten potencial človeških bitij. Potem se zavemo, kako malo v resnici vemo. Poleg tega znanost uporablja instrumente, ki so nepopolni, znanstvena spoznanja pa pridobivamo s čutili, ki so pogosto relativna in nezanesljiva, kar je pokazala sodobna fizika z dokazom, da opazovalec vpliva na to, kar opazuje oziroma da je svetloba včasih videti kot delec, včasih pa kot valovanje.
Eden glavnih ciljev demonskih sil je zatiranje duhovnosti v sodobnem svetu. Včasih poskušajo demoni neposredno ovirati naše duhovne dejavnosti, toda če jim ne uspe, kaj je njihov naslednji korak? Poskušajo pokvariti vero in duhovnost tako, da jo subtilno spreminjajo, da bi ustrezala njihovim namenom. Na ta način vodijo ljudi v napačno prepričanje, da so vključeni v verodostojen duhovni proces, medtem ko so v resnici podvrženi škodljivi manipulaciji in nadzoru.
Drug način, na katerega te sile delujejo proti duhovnosti, je, da poskušajo odvrniti ljudi v hudi stiski. Lahko na primer vprašam lačnega: "Kaj potrebuješ: kruh, denar, hrano?" Potem se jim lahko posmehujem in rečem, da za to molijo k svojemu bogu.
To je seveda usoden udarec za nekoga, ki nima določene stopnje duhovne zrelosti. Ko takšne osebe molijo k Bogu in ne dobijo takojšnjega rezultata, postanejo zelo malodušne. Zato sta duhovna zrelost in močna vera zelo potrebni. Duhovni bojevniki razumejo, da
in se želijo izogniti takim pastem, medtem ko druge opozarjajo na nevarnosti.
Odlomek iz knjige »Duhovni bojevnik III« iz poglavja «Kaj stoji za vsem«
Bhagavad Gita, v prevodu to pomeni Gospodova pesem, je najstarejše teološko delo, zapisana je pred 5000 leti in v detajlih razkriva najbolj zaupno naravo Boga ter podaja najvišjo resnico, ki jo sam Vselepi Bog razkriva svojemu vdanemu služabniku Arjuni na bojišču Kurukšetre.
Ta knjiga je takšne narave, kot vse knjige iz starodavnih Ved, da se jo nikoli ne naveličaš. Vedno znova, skozi desetletja ostaja enako sveža in privlačna in vsak stih prinaša tolažbo, razodetje in odstira veliko skrivnost, kaj je izza materialne zavese našega bivanja, kaj nas čaka po smrti, kakšne narave je večna duša, opis duhovnega prebivališča in še kup draguljev znanja.
Vsekakor bi bilo življenje okrnjeno in prazno brez tega neizmernega zaklada v srcu, ki opaja vernika vsak dan z novo svežino in močjo.
Vsak stih v tej knjigi je najvišja modrost in je vreden vsega čaščenja. To delo je v celoti zaživelo s prevodom in komentarji velikega svetnika Šrila Prabhupade. Stih s knjige;
"Mojega najvišjega prebivališča ne razsvetljuje ne sonce, ne mesec, ne ogenj, ne elektrika.
Tisti, ki ga dosežejo, se nikoli ne vrnejo v materialni svet.”…
Prabhupada je to znanje prinesel na zahod, danes so njegove knjige spoštovane po vsemu svetu.
V zadnjih dvajsetih letih svojega življenja je Šrila Prabhupada v angleški jezik prevedel več kot šestdeset zvezkov klasičnih vedskih spisov (kot sta Bhagavad Gita in Šrimad Bhagavatam). Zaradi njihove avtoritete, globine in jasnosti so njegove knjige prejele pohvale profesorjev na univerzah, kot sta Harvard in Oxford, njegovo Bhagavad Gito, kakršna je, pa je leta 1968 izdala založba Macmillan Publishers, neskrajšano izdajo pa leta 1972, in je zdaj na voljo v več kot šestdesetih jezikih po vsem svetu. Druge knjige Šrile Prabhupade so na voljo v več kot osemdesetih različnih jezikih. Do danes je bilo distribuiranih več kot 500 milijonov njegovih knjig.
Albert Einstein, scientist "When I took the Bhagavad-gito, I was left unanswered by the question itself: What is God creating happiness? Another question is answered." pic.twitter.com/aulvndaurv
Bhagavad Gito so že v preteklosti preučevali veliki učenjaki in podali o njej takšna mnenja;
Albert Einstein, znanstvenik
“Ko sem prebral Bhagavad-gito, mi je ostalo neodgovorjeno samo še eno vprašanje: Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč.”
Mohandas K. Gandhi, revolucionar
“Ko me obhajajo dvomi, ko zrem razočaranju v oči in na obzorju ne vidim žarka upanja, se zatečem k Bhagavad-giti in poiščem verz, ki me potolaži in mi tudi sredi največje žalosti izvabi nasmeh na obraz. Kdor se poglobi v nauk Gite, lahko iz nje vsak dan znova črpa veselje in vedno nova spoznanja.”
Ralph Waldo Emerson, pesnik
“Bhagavad-giti dolgujem čudovito izkušnjo. To je bila prva knjiga; bilo je, kot da nam govori ves imperij, ne nekaj malega in nepomembnega, ampak nekaj velikega in jasnega, glas stare inteligence, ki je razmišljala v neki drugi dobi in okolju in tako razkrila enaka vprašanja, ki begajo tudi nas.”
Herman Hesse, pisatelj
“To čudovito razodetje, ta življenjska modrost, ta filozofija, ki se je razcvetela v religijo, je prav to, kar iščemo in kar potrebujemo.”
Thomas Emerson, teolog
“Gito lahko vidimo kot glavno knjižno podporo največji indijski verski civilizaciji, najstarejši preživeli kulturi na svetu. Ta prevod in komentar sta še ena manifestacija večne pomembnosti Gite.”
Dr. Samuel Atkins, profesor sanskrta na Univerzi Princeton
“Akademska in verodostojna izdaja Bhagavad-gite A. C. Bhaktivedante Svamija Prabhupade je name naredila velik vtis. Je najpomembnejše delo tako za akademike kot druge in je zelo uporabna kot priročnik in referenčni vir. To izdajo toplo priporočam vsem svojim študentom.”
Johann Wolfgang von Goethe
“To je knjiga, ki me je v življenju najbolj razsvetlila.”
