• Domov
  • Arhiv september 2025

Um je lahko kreator bolezni

Avtor: Slogarca 1 komentar
Kdaj je tisti prvi trenutek, ko nastane v telesu bolezen !
 
Podzavestni um, ki je pod vplivom navad iz otroštva, upravlja z našim notranjim življenjem, vizijami, emocijami in fokusom. Podzavestni um spretno odstranjuje tiste emotivne impresije, ki jih je odstranjeval tudi v času otroštva. Ker pa se oseba v telesu odraslega človeka srečuje z mnogoterimi odgovornostmi in s tem tudi več stresa, se bo podzavest znašla v položaju, ko bo morala delovati s polno zmogljivostjo in prostora za naše potisnjene emocije bo začelo primanjkovati. S tem pa se bo začel proces praznjenja podzavesti, oz. začel se bo proces nastajanja bolezni.
 
Podzavestni um se prazni ali skozi zavestni um ali skozi telo. V večini slučajev bo to telo, to pa zaradi tega, ker zavestni um ne bo dovolil, da bi tista vsebina, od katere je bil zaščiten, še kdaj prišla v kontakt z njim. Od te vsebine ga je podzavestni um ščitil dolga leta in le malo verjetno je, da se bo kdaj pripravljen soočiti in ozavestiti z vsebino iz podzavesti(prinesti nekaj iz podzavesti v zavestni um).
 
Podzavest bo od telesa pričakovala neke vrsto reakcije, katere funkcija je ,da opozori dušo(opazovalca), skozi materialno telo, o preobremenjenosti podzavesti in da je potrebno nekatere stvari ozavestiti, da bi se izognili večjim posledicam. V kolikor pa nismo v stanju «prebrati« sporočila, oziroma opozorila, pa se bodo simptomi nadaljevali in poslabševali. Telo in um sta programirana , da delujeta v takšnih odnosih.
 
Logika je enostavna: v kolikor zavestni um odklanja večino informacij, ki mu prihajajo skozi čutila, lahko z lahkoto zaključimo, da mu takšna realnost ne odgovarja. Telo dobi signal in zažene proces samouničenja skozi različne motnje. Zato namesto stotih let, danes v tej dobi(Kali yuga), živimo v povprečju sedemdeset let.
 
Mi praktično zavržemo ogromno periodo življenja, ker si ne želimo toliko dolgo soočati z življenjem, ki je nam neugoden in neprijeten. Očitno je, da so vtisi iz takšnega življenja v mnogo primerih neprivlačni in nezaželeni in da opazovalec oziroma duša, komaj čaka konec zgodbe. Za takšne stvari pa poskrbi telo, z nešteto možnosti motenj in avto destrukcij ter z celim spektrom bolečin in neugodnosti.
 
Centralni živčni sistem, kontrolira vse kemijske reakcije v telesu, kot so prebava, pritisk, izločanje hormonov, imunski sistem, ostrino čutil in mnogotere druge aktivnosti. No najbolj važna funkcija, ki jo kontrolira živčni sistem, je pretok kisika v krvi do vseh celic našega telesa. V kolikor se živčni sistem odloči, da nekaterim celicam odvzame samo 2% normalne količine kisika, mi doživljamo to kot bolečino, motnje in mnogotere bolezni in simptome.
 
Torej, glavni vzrok vseh bolezni v telesu je premajhen pretok kisika v celicah telesa, v katerem občutimo problem. Razlog, zakaj živčni sistem ne daje dovolj kisika je ravno v tem, ker dobiva tisti višek negativne energije iz podzavesti, ki išče olajšanje. To lajšanje podzavesti pa se dogaja na račun telesa.
 
V kolikor se ta signal iz podzavesti ne zaustavi, bo telo nadaljevalo z motnjami do končne avto destrukcije v obliki neozdravljive bolezni ali popolne izčrpanosti imunskega sistema.
 
Vse bolezni, začenši od prehlada pa do tumorja in levkemije, nastanejo samo zato, ker nekatere celice v našem telesu ne dobivajo polno količino kisika. To pravzaprav ni bolezen, ampak aktivna komunikacija med opazovalcem(dušo) in njegovim telesom. To je pravzaprav tudi zaščita od živčnega zloma, ker vse potisnjene impresije morajo priti nekako ven in se manifestirati.
 
In, če ne poznamo korenskega vzroka pojavitve naših problemov, nas bo na to telo opozorilo skozi motnje in bolečino.
Kristijan Kolega
Sadacara dasa.

Preberi celoten članek - Um je lahko kreator bolezni

Stjepan Domančić

Avtor: Slogarca 1 komentar

Spoštovani Stjepan, ki je eden mojih dragocenih prijateljev na facebooku,  je sin slavnega bioenergetika Zdenkota Domančića, ki je bil mednarodno slaven zdravilec, učitelj, s svojim od Boga danim darom je tudi pomagal nešteto ljudem. Njegovo pot sledi sin, ki dandanes pomaga ljudem z bioenergijo na Bledu. 

V preteklosti so bili zdravilci, jasnovidci, vedeževalci preganjani, pri tem pa pozabljamo, da je že sam Jezus Kristus zdravil s polaganjem rok in celo oživljal mrtve nazaj v življenje. Vsa moč, vsa slava, vse dobro izvira od Vsemogočnega Boga in ljudje, kot je bil Zdenko in danes Stjepan z drugimi sodelavci v zdravljenju so le posredniki med božansko zdravilno močjo in bolniki. 

Glede pokojnega Zdenkota se spominjam anekdote, ki fascinira-

 v Indiji živi duhovni učitelj, po rodu Američan, Jayapataka Swami. Ta gospod je pomagal ogromno ljudem v Indiji,  ta njegova pomoč je bila tako velika, da mu je Indija dodelila častno državljanstvo.

Odkar je Indija osvojila neodvisnost, je državljanstvo prejelo le 952 tujcev, med njimi tudi Jayapataka Swami. Med hudimi poplavami v Bengaliji je organiziral program, ki je nahranil dvajset tisoč ljudi na dan. 

Ta duhovni učitelj je hudo zbolel, po kapi ima zdravstvene težave in nekoč, med sprehodom po ulicah Indije, mu je kar iznenada en človek dejal- pojdi k Zdenkotu Domančiću! 

To je bilo osupljivo mistično doživetje, saj revež na ulici absolutno ni vedel, kdo je Zdenko, še tega ni vedel, da sploh obstaja država Slovenija.

Po tem dogodku je Jayapataka Swami res odpotoval v Slovenijo na terapije k pokojnemu Zdenkotu in po zdravljenju se mu je občutno izboljšala gibljivost telesa.

Po odhodu Zdenkota s tega planeta njegovo delo nadaljuje sin Stjepan. Za sebe vem, da če bi hudo zbolela, bi poskusila vse. Uradno medicino z roko v roki z alternativno.

Tako da hvala vsem, ki vračajo moč, zdravje in energijo ljudem na naši poti skozi ciklus rojevanja, bolezni, starosti in umiranja.

Na tej poti je vsekakor veliko veliko lažje, če smo sorazmerno zdravi in vsem, ki dodajajo kamenčke v ta naš mozaik zdravja, iskrena hvala. 

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

 

 

 

 

Zdravje je najvišje bogastvo

Avtor: Slogarca 1 komentar

Tako stara fraza, a žal te trditve nihče ne jemlje resno, dokler se njemu ne zgodi kaj v zvezi zdravja. Da doživi vsaj opomin ali strah pred boleznijo, da lahko realizira, kako postane vse ničevo pred vstopom  bolezni v življenje in s tem povezanih dogodkov.

Ti dogodki pomenijo diagnoze, iskanje terminov v pešajočem zdravstvu, kjer lahko čakaš tudi leta, žal, da prideš na vrsto. Riziko posegov in morebitnih komplikacij, možnosti ponovitev, temu lahko dodaš še pesimistični ali optimistični stav človeka, ki je tudi važen faktor pri ozdravitvi. Ter mreže ljudi, ki ti ali ti ne stojijo ob strani, če so vsaj dobronamerni, ti vsaj dajo pogum in moralo ter večjo željo po ozdravitvi.

Takrat se na začetku oseba počuti, kot bi padla v mračno brezno vodnjaka in vse izgubi svoj šarm in lepoto. Vse vsakdanje radosti. Sploh, če so bolezni težko ozdravljive ali celo neozdravljive. 

Ni ga večjega sovražnika od narave, ki hoče uničiti  svoje otroke z boleznijo. Tam ni milosti ne za starca ne za otroka, naravi ni mar za obup posameznika.

Vsa škodoželjnost ali krivičnost , ki lahko rani sočloveka, je popolni nič pred to vsemogočno naravno silo, ki lahko zada človeku najbolj sadistične in okrutne udarce. Zato je tako zelo zelo pomembno ohraniti notranjo in zunanjo čistočo in poštenost, paziti na zdravo prehrano, za nevtralizacijo stresa, za sprehode ter mirno, sladko življenje brez prehudih turbulenc. 

Ker edino to je pot do zdravja in kvalitetnega življenja v tem našem preljubem telesu, ki nam je mogočni zaveznik na poti skozi dobro in slabo. In ki nam s pazljivim  ravnanjem lahko odlično suži brez neljubih bolečin in bolezni. 

Razmislimo malo, če bi nam kdo ponudil zlati grad in milijon dolarjev, mi bi imeli pa raka ali bili na vozičku ali slepi, gluhi, ali pa bi nam kot alternativo nekdo ponudil skromno življenje in čvrsto zdravje, le kaj bi izbrali?

Za mene je odgovor na dlani. 

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

 

 

Rss feed za ta članek