Današnje avtoritete gradijo zaupanje predvsem na podlagi svojih verbalnih obljub, nato pa ga na brutalen način izdajo, saj večine teh obljub ne izpolnijo. Napaka je predvsem na strani tistih, ki so prevzeli položaj avtoritete, in tistih, ki so jih izbrali. Vede ne svetujejo prevzemanja vodstvenih položajev z manipulacijo in prevaro. Takšen položaj bodo zelo hitro prevzele podobne osebe, najverjetneje na enak ali celo slabši način.
Cikel sprememb v svetu današnje politike in upravljanja državnih aparatov je izredno kratek. Vodilni se izmenjujejo vsakih nekaj let, kar ustvarja idealne razmere za izjemno slabe voditelje oziroma za osebe, ki nimajo vodstvenih sposobnosti in motivacije. Po nekaj letih nestrokovnega upravljanja se slab voditelj umakne s položaja in se tako izogne odgovornosti za prihodnje posledice svojega delovanja.
Politični in upravljavski sistem moderne demokracije je pravzaprav učinkovit stroj za proizvodnjo slabih in neodgovornih voditeljev, v katere bodo ljudje sčasoma popolnoma izgubili zaupanje. Posledično bodo zavrgli tudi potrebo po resnično kvalificiranih avtoritetah in vodstvu.
Ko ljudje dokončno izgubijo zaupanje, nastopi vladavina oportunistov in militantnih fanatikov.
Po drugi strani pa je današnje stanje v politiki tudi odgovornost naroda, ki takšne voditelje izbira. In sicer na naslednji način:
Zaupanje, ki ga ljudje podelijo s svojim glasom, je pogosto popolnoma neupravičeno, naivno in napačno usmerjeno.
Temelji na neznanju, neinformiranosti, družbenem pritisku, osebnih negotovostih in popolnoma neupravičenih pričakovanjih do tistih, ki jih slepo izbiramo na najvišje položaje.
In končno – kaj je tisto, kar demokratično izbiramo?
Voditelje, ki nam bodo zagotovili življenjski slog, kakršnega si predstavljamo: visoko potrošniško moč, katere namen je zadovoljevanje osnovnih telesnih nagonov, z željo po doseganju zadovoljstva skozi višji družbeni status v okolju, katerega vrednote temeljijo na nižjih nagonih in kratkotrajnih užitkih.
Kaj pravzaprav pričakujemo od državnih voditeljev in politikov? Dovolj denarja in ustrezne pogoje, da bi si lahko vsak posameznik izpolnil svoje želje in živel življenje, kakršnega si predstavlja.
Ali je dolžnost politikov, da se prilagodijo volji naroda? In če je, ali ni današnja volja naroda pravzaprav enaka volji voditeljev: izpolnjevanje individualnih, sebičnih, omejenih in trivialnih želja na račun skupnosti?
Velika večina ljudi svoje želje usmerja od skupnosti proti posamezniku oziroma proti sebi, kar samodejno pomeni zanemarjanje vseh drugih.
»Jaz želim avto, jaz želim stanovanje, jaz želim varen in trajen posel, jaz želim izobrazbo, jaz želim uspeh ... zase in za svojo družino!«
In ko dobimo to, kar želimo, postanemo brezbrižni do trpljenja tistih, ki tega še nimajo.
»Pomembno je, da sem poskrbel zase in za svoje.«
Ali ni pravzaprav to pogled večine prebivalcev tega planeta: »Jaz želim zase«?
Če se strinjamo s to izjavo, ali ni logično zaključiti, da imajo tudi naši voditelji in politiki pravico slediti isti filozofiji: »Jaz želim zase«?
Dokler ima narod sebične želje in načrte, bodo imeli tudi voditelji takšnega naroda enako kakovost želja in načrtov.
Po Vedah ima vsak narod takšne voditelje, kakršne si zasluži s svojimi preteklimi in sedanjimi kolektivnimi značilnostmi.
Če torej želimo boljše voditelje, moramo postati boljši narod. Najprej moramo preoblikovati svoj osebni, nato pa še kolektivni značaj v nekaj, kar želimo videti pri svojih prihodnjih voditeljih.
Vredno se je spomniti, da so kakovostni voditelji kakovostni zato, ker vedo, koga lahko vodijo in koga ne. Nekakovosten narod ne bo pritegnil kakovostnega voditelja.
Narod, ki ima rad alkohol, prenajedanje, promiskuitetno vedenje, igre na srečo, zabavo in splošne potrošniške ekscese, zagotovo ne bo pritegnil voditeljev, ki živijo po drugačnih življenjskih navadah in načelih.
Nekdo lahko ugovarja:
»Kakšni potrošniški ekscesi? Jaz nimam niti za osnovne potrebe!«
Razlog za to pomanjkanje je sodelovanje v tekmi za potrošniško moč, v kateri večina trdo dela, da bi manjšina uživala v večji potrošniški moči.
Zato ni potrebe po pretiranem kritiziranju današnjih voditeljev, saj njihovi postopki v veliki meri odražajo kakovost želja večine naroda, ki mu vladajo.
Resnica je, da so avtoritete v preteklih stoletjih v številnih primerih svoj položaj izkoristile za nadzorovanje in izkoriščanje podanikov z namenom doseganja nepomembnih sebičnih ciljev.
To je seveda nasprotje vedskega načela: avtoriteta mora dokazati sposobnost vodenja, sprejemanja pravilnih odločitev in tudi sposobnost sprejemanja posledic, če ne izpolni svojih dolžnosti in odgovornosti.
Danes temu procesu sledi le malo civiliziranih narodov, njegovo opustitev pa imenujemo demokracija.
Glasujemo na slepo, nato pa se pritožujemo nad nesposobnostjo in neiskrenostjo izbranih voditeljev.
Tudi sam koncept glasovanja izgublja svoj smisel, saj je glasovanje tajno. To pomeni, da nihče ne ve, kdo je za koga glasoval, štetje glasov pa je zunaj neposrednega nadzora naroda. Zato je tudi končni rezultat volitev zunaj nadzora tistih, ki glasujejo. Na takšen način je mogoče z rezultati manipulirati, ne da bi imeli ljudje vpogled v proces.
Predstavljajte si, da bi glasovali na odprtem mestu, kjer bi nas vsi lahko videli in snemali, tako da bi vsi sodelovali pri štetju glasov in nadzoru procesa.
Zakaj bi moralo biti naše glasovanje tajno?
Česa se bojimo?
Ali ne bo izvoljena stranka delovala v korist javnosti?
Zakaj torej tajnost?
Tajnost obstaja zaradi možnosti manipulacije.
Današnja demokracija ni upravljanje naroda, temveč upravljanje z narodom.
Vendar to ni nujno slabo. Če ljudje niso sposobni oziroma nočejo upravljati sami sebe, potem je razumljivo, da pride nekdo, ki je pripravljen prevzeti to nalogo.
Toda to bodo vedno osebe, katerih osebne ambicije so odvisne od tega, da narod ostane na ravni neobvladane množice, ki potrebuje nadzor in določene oblike prisile, kot sta finančni pritisk (obdavčenje) in uporaba sile (policija, vojska).
Takšni vladarji v resnici niso voditelji, temveč bolj spominjajo na lastnike živinorejske industrije: za živali skrbijo predvsem zaradi lastnih interesov, ne pa zaradi dobrobiti živali samih.
Zato se narod včasih primerja s »čredo ovac« (za to grobost se opravičujem).
Vendar ta primerjava ne prihaja nujno od voditeljev, temveč od samega naroda, ki je ironično ponosen na svojo degradacijo in obenem objokuje svojo nesposobnost obvladovanja nižjih nagonov, kot so prenajedanje, opijanje, igre na srečo, seks in prazna zabava.
Ljudje so še posebej ponosni na alkohol in zabavo ter vlagajo velike količine energije in denarja v ohranjanje te veje gospodarstva.
Prav takšen model pa popolnoma ustreza današnjim vladarjem, saj sistematično uničuje zaznavne in intelektualne sposobnosti posameznika, da bi ta lahko pravilno presojal in izbiral, kaj je zanj resnično dobro.
KOMU JE POTREBNA VLADA?
Vlado potrebuje tisti, ki ne zna vladati samemu sebi.
Vsak posameznik, ki ne zna, ne more ali pa ne želi vladati samemu sebi, svojemu umu in telesu ter svojim čustvom in nagonom, je nevaren sebi in okolici, zato potrebuje nekoga, ki ga bo vodil in usmerjal.
Usoda tistih, ki iščejo zadovoljstvo v nižjih porivih (nagonih), kot so uživanje mesa, pitje alkohola, brezciljno spolno zadovoljevanje in igre na srečo, bo vedno povezana z okrutnim gospodarjem. To pomeni življenje brez dostojanstva in osnovnih človekovih pravic.
Oseba, ki se vede slabše od živali, si po tej logiki ne zasluži enakih pravic kot odgovoren človek.
Zagotovo si ne zaslužita enakega družbenega položaja nekdo, ki zdravi ljudi, in nekdo, ki jih ubija.
Nekomu bomo namenili zdravniško plačo, drugemu pa dosmrtno zaporno kazen. Enega obravnavamo kot odgovornega člana družbe, drugega kot nevarnost za družbo.
Ne razumite me napačno. Osebno podpiram prakso, da se živalim omogoči naraven način življenja. Vendar je dejstvo, da večina živali, ki jih imamo v lasti, živi v kletkah različnih oblik in velikosti ter ima bistveno manj svobode kot v naravnem okolju.
Podobno načelo naj bi obstajalo tudi v naravnih zakonitostih, nad katerimi nimamo neposrednega nadzora. Kadar se narod vede slabše od živali, ga voditelji pogosto začnejo obravnavati na podoben način.
Temu se ni mogoče izogniti drugače, kot da prenehamo živeti na način, ki nas ponižuje pod raven dostojanstva, ter osvojimo način življenja, ki bo omogočil pojav kakovostnih voditeljev.
Če želimo politike, ki so intelektualno sposobni, ki imajo čiste navade, visok etični in moralni kodeks, ki so zmerni v vsem, dajejo več, kot prejemajo, ter pravilno razumejo potrebe naroda in naravnih virov, s katerimi upravljajo, potem moramo postati takšni voditelji tudi v svojem osebnem življenju. Razviti moramo enake navade razmišljanja in vedenja (podrobneje opisane v knjigi Samoozdravitev II – Naša prava identiteta).
Demokracija ima smisel le takrat, ko je demos oziroma narod duhovno in intelektualno razsvetljen.
Po definiciji Ved se izraz »razsvetljen« nanaša na osebo, ki je s pomočjo pravilnega vodstva dosegla visoko stopnjo razumevanja same sebe, svojega izvora in sveta, v katerem živi.
V takšnem primeru bi narod izbiral sebi podobne – torej razsvetljene ljudi.
Če pa narod ni razsvetljen, bo večina glasovala za voditelje, ki obljubljajo izpolnitev nižjih porivov in želja, po drugi strani pa od naroda ne bodo zahtevali visokih moralnih in etičnih standardov vedenja ter življenja.
Če iskreno razmislimo: če bi današnji predsednik vlade prepovedal klavnice, težko industrijo, pornografijo, alkohol in promiskuitetno vedenje v javnosti – kdo bi si želel živeti v takšni državi?
Kolikšen odstotek ljudi bi glasoval za takšno ureditev družbe in gospodarstva?
Danes si zelo malo ljudi želi ustaviti tok sodobne družbe in njenih prevladujočih vrednot.
Zelo malo ljudi želi živeti na način, ki ne uničuje družinskih vrednot in ekosistema planeta.
Večina ljudi izbira življenjski standard, ki omogoča nadaljnje izčrpavanje naravnih virov, potrebnih za naše preživetje.
Kdo bi se odrekel avtomobilu, računalniku ali mobilnemu telefonu? Kdo bi iz svojega življenja odstranil petrokemične izdelke, čeprav njihova proizvodnja močno obremenjuje okolje?
Odgovor je: malokdo.
Trenutno je leto 2016 in velika večina ljudi živi v mestih brez resnih načrtov za selitev na podeželje, kjer je potreba po sodobni tehnologiji in vrednotah modernega načina življenja precej manjša.
Zdi se, da smo resnično ujeti v samouničevalni miselnosti, zastrupljeni z nenaravnim in nepotrebnim načinom življenja, ki zahteva ogromno dela in odrekanja samo zato, da bi ohranili nekaj, kar je dolgoročno nevzdržno.
Takšen vzorec razmišljanja pogosto vodi v psihološko zmedo, ki se kaže kot poskus doseganja sreče z metodami, ki vztrajno prinašajo nesrečo.
Večina ljudi živi prav tako: trudijo se doseči srečo, vendar dosegajo predvsem razočaranje in nezadovoljstvo.
Edini logični razlog za takšen rezultat je napačna metoda iskanja sreče.
Pravzaprav ljudje niso nori. Naše navade in njihovi rezultati pa ustvarjajo nekakšno kolektivno norost oziroma kolektivno hipnozo.
Iz takšne kolektivne norosti se nato rojevajo voditelji, ki se zdijo povsem normalni vsem tistim, ki se nahajajo v istem stanju kolektivne zaslepljenosti.
To je eden od razlogov, da pridobijo glasove na volitvah: delujejo razumno, normalno in sposobno ter si po mnenju ljudi zaslužijo priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo.
Ljudje jim namenijo svoj glas, ker pred seboj vidijo »normalne« ljudi in jim na tej podlagi zaupajo.
Ko pa takšne osebe pridobijo moč nad množicami ljudi, denarjem, premoženjem in energijo, se njihova zmotna prepričanja pogosto še okrepijo ter se pokažejo v obliki resnih posledic za državo, ki jo vodijo, včasih pa tudi širše.
Ko se pojavijo posledice, jih narod prvi občuti na svojem življenjskem standardu.
Po razočaranju in uporu sledi ponovitev cikla (ali bolje rečeno cirkusa): ponovno se izbirajo »normalni« in »razumni« kandidati, ki nato predstavijo svojo različico nesposobnosti in zmot.
Tako se krog nadaljuje.
To je bil in bo ostal scenarij nerazsvetljenega naroda.
KAKO RAZSVETLJITI NAROD?
Na srečo je osebno razsvetljenje stanje, ki ga moramo iskati na osebni ravni, za katerega moramo tudi osebno delati in ki ga lahko doseže vsak izmed nas izključno po lastni želji in svobodni izbiri.
Razsvetljenje ne prihaja iz nekega zunanjega vira brez našega truda, zavesti in sodelovanja. Dosežemo ga lahko s potrpežljivostjo, vodstvom učitelja in vztrajnostjo, nikomur pa ga ni mogoče vsiliti ali ga vanj prisiliti.
Doseganje razsvetljenja velja za enega najlažje dosegljivih ciljev, saj ima najmanj zunanjih ovir.
Edina resnična ovira pri doseganju razsvetljenja je naša lastna želja oziroma pomanjkanje te želje.
Dokler še nismo razsvetljeni, ne bi smeli sprejemati pomembnih odločitev, še posebej ne za druge ljudi. Naredili bomo vrsto napak in doživeli številna razočaranja, ne da bi se zavedali vzročno-posledičnih povezav, ki izhajajo iz našega lastnega neznanja.
KDO JE TA AVTORITETA?
Če upoštevamo dosedanje argumente in ugotovitve, da nismo zares svobodni, čeprav si to želimo biti, ter da nihče od nas ne more biti popolna avtoriteta, razen razsvetljenih posameznikov, nam preostane le, da se obrnemo k višjim avtoritetam, ki naj bi posedovale popoln značaj.
To popolnost moramo poiskati in preveriti na lastni izkušnji, saj je, kot sem že omenil, izbira avtoritete in odločitev, komu bomo sledili, izključno osebna odločitev.
Če bomo komu sledili, bomo to storili po lastni želji in motivaciji.
Ne glede na to, ali se odločimo slediti nepopolnim in zmotljivim avtoritetam ali avtoriteti samega Boga, je izbira vedno naša in brez prisile.
Tudi če občutimo določeno vrsto pritiska ali opozorila, naj prihaja iz našega notranjega glasu in ne od nekoga zunaj nas.
V svojih treh že objavljenih knjigah sem bralcem priporočal eksperimentiranje z vedskim znanjem in navodili na osebni ravni zavesti. Tako pridobimo neposredno izkušnjo, ki ima moč spremeniti globoko zakoreninjene slabe navade.
S spremembo navad spreminjamo tudi svoj značaj, kar postopoma preoblikuje tudi druga področja našega življenja. Rezultati, ki jih doživljamo na osebni ravni, krepijo našo vero, navdih in željo po doslednem sledenju ponujenim načelom.
To je naraven proces, ki ne zahteva prisile niti pretiranega napora, saj prinaša neposredno zadovoljstvo skozi občutke samozaupanja, povezanosti, zaščitenosti in notranjega miru oziroma odsotnosti eksistenčne tesnobe.
Ko človek začne pobirati sadove sledenja vedskim načelom, se brez dvoma prepriča o njihovi logičnosti in pravilnosti.
Naš naravni nagon je slediti tistemu, kar prinaša rezultate, ne glede na to, iz katerega dela sveta prihaja.
Kultiviran človek gradi svoj značaj in življenjski slog na načelih, ki izboljšujejo življenje, ter zavrača načela, ki ga degradirajo, tudi če so ta del večstoletne lokalne tradicije.
Ko človek sledi Božjim načelom, ker v njih prepoznava logičnost, funkcionalnost in navsezadnje ljubezen samega Stvarnika, potem jim ne sledi več zato, ker bi moral, temveč zato, ker si to želi.
Prav to želimo doseči: sprejemanje in sledenje Bogu kot najvišji avtoriteti na podlagi rezultatov, ki jih takšno sledenje prinaša.
Na ta način lahko vzamemo katerikoli spis in ga preverimo skozi lastno izkušnjo. Če ga nismo pripravljeni preizkusiti, potem nismo usposobljeni za njegovo komentiranje ali kritiziranje.
Zavedajoč se, da ni mogoče živeti izpopolnjenega in smiselnega življenja brez kvalificiranega vodstva, postane izbira, komu bomo sledili, ena najpomembnejših odločitev v življenju vsakega posameznika.
Upam, da bo ta knjiga navdihnila to potrebo in s tem tudi iskanje.
Popolnoma nepomembno in brez vrednosti je imeti kakršen koli naziv v tem svetu, če nismo vodeni s strani pravih voditeljev in modrecev. V tem primeru bo okus sreče in blaženosti ostal galaksije daleč od nas.
Vedska modrost je namenjena tistim, ki si želijo resnično globoko in trajno srečo. Za začasne užitke in kratkoročne rešitve pa obstaja praktično neomejena količina literature na vsakem koraku tega sveta.
Sodobni sistemi upravljanja ne prinašajo ne svobode ne sreče, ne posamezniku ne skupnosti.
Temeljijo na napačnem prepričanju, da je večina inteligentnejša od manjšine in da bolje ve, kaj je dobro za vse.
To je velika zmota. Nikoli ni bila resnica in nikoli ne bo.
V množici ljudi je le nekaj posameznikov, ki so sposobni inteligentno voditi in varovati narod.
To so tisti, ki so se podvrgli dolgoletnemu usposabljanju pod vodstvom učiteljev razsvetljenega značaja in visokih moralnih standardov, ki jih tudi sami dosledno živijo.
Sposobni voditelji se vedno jasno razlikujejo od množice, saj so njihovi osebni rezultati in znaki uspeha vidni vsem, ki jim takšen uspeh primanjkuje. Umirjenost, zadovoljstvo, znanje, inteligenca, vizija in nazadnje tudi materialni rezultati so lastnosti, ki jih lahko vsak človek hitro opazi in na njihovi podlagi prepozna osebo, ki ji želi slediti.
Kadar se znajdemo v družbi resnično superiorne osebe, se občutek spoštovanja in želja po sledenju pojavita skoraj spontano.
Možno je, da se večina ljudi nikoli ni znašla v družbi takšnih posameznikov, zato je ta naravna težnja po sledenju kakovostnemu vodstvu v njih nekako uspavana. V tem primeru je povsem razumljivo dvomiti o tem, kar pišem, saj je strah pred sledenjem slabim avtoritetam globoko zakoreninjen v srcu sodobnega človeka.
Paradoksalno pa je, da se sodobni človek kljub odporu in nezaupanju do absolutnih avtoritet, kot je Bog, še vedno nahaja v položaju podrejenosti slabim avtoritetam, ki imajo zaradi pravnega sistema in uporabe sile skoraj absolutno moč nad ljudmi.
Samo zato, ker nismo naklonjeni sledenju avtoritetam, še ne pomeni, da nam bo dovoljeno živeti brez njih.
Če sami ne izberemo kakovostne avtoritete, se nam bodo naravno in samodejno vsilile nekakovostne avtoritete.
Grenak okus prevare in izkoriščanja s strani slabih avtoritet lahko vidimo in občutimo na lastni koži. Predstavljale so se kot dobronamerne in sposobne, obljubljale vse tisto, kar smo želeli slišati, toda takoj ko so zasedle položaje moči, so pokazale svoj pravi, pogosto nasprotni obraz.
Danes je skoraj nemogoče najti državo, v kateri ljudje resnično spoštujejo in imajo radi svoje avtoritete, čeprav jih sami izbirajo znova in znova.
Očitno gre za napačen in pokvarjen sistem vodenja naroda. To je treba videti, razumeti, sprejeti in nato delovati v skladu s tem razumevanjem.
Biti del takšnega demokratičnega sistema pomeni biti izpostavljen možnosti sistemske prevare s strani slabih avtoritet.
Oddati svoj »tajni glas« na volitvah pomeni podpirati sistem, v katerem ljudje pogosto nimajo neposrednega vpliva na kakovost tistih, ki jih izbirajo.
Ne izbirajmo neznanih in nepreverjenih oseb zgolj zato, ker si močno želijo položaja.
Izbirajmo učitelje in voditelje, ki so nam že pomagali izboljšati življenje. Izbirajmo ljudi, ki smo jih že sprejeli kot svoje vodnike, učitelje ali mentorje, ki smo jih preizkusili in ki so preizkusili tudi nas.
Izbirajmo osebe, ki so nam osebno dokazale svoje sposobnosti, kakovost značaja in moralne standarde.
V vsakem primeru ne izbirajmo neznanih oseb. Takšno ravnanje se smatra za delovanje v neznanju, pomanjkanje pravilne presoje pa pogosto vodi v degradacijo in trpljenje.
Predpostavimo, da smo začasno opustili vero v demokracijo. Kaj nam potem ostane?
Jasno je, da se nihče ne želi vrniti v preteklost, saj se to pogosto dojema kot nazadovanje in ne napredek. Navsezadnje – če imamo v telesu tumor, si želimo njegovega napredovanja ali nazadovanja?
Oddaljiti se od demokracije ne pomeni vrniti se k slabim monarhijam, fevdalizmu ali oblikam vladavine iz preteklosti.
Ponavljanje napak iz davne ali bližnje zgodovine bi bilo še večja napaka kot sprejemanje današnje demokracije. Zato Vede nikoli ne priporočajo prevzemanja sistema vrednot, ki se je že izkazal za škodljivega.
To, kar Vede priporočajo, bo mnogim verjetno zvenelo zastrašujoče, saj smo se navadili nezaupanja do samega koncepta Boga.
Tudi podoba Boga, ki smo jo prejeli skozi številne sodobne religijske interpretacije, je pogosto nesprejemljiva, vsaj z vidika visokih vedskih (brahmanskih) standardov.
Podoba Boga, kakršno so nam predstavili številni verski voditelji, ni nekaj, kar bi si želeli sprejeti kot absolutno avtoriteto.
Dejstvo je, da se veliko ljudi takšnega boga boji.
Vede pa trdijo, da je takšna predstava popolnoma zgrešena in celo žaljiva do resnične narave Boga.
To, kar se danes in že tisočletja pogosto predstavlja kot Bog, po vedskem razumevanju nima veliko skupnega z opisom Boga v Vedah.
Zato je razumljivo, da se sodobni človek upira vodstvu takšne predstave o bogu, saj to ni podoba resničnega Boga.
Osebno sem imel priložnost razpravljati z velikim številom ateistov in ugotovil nekaj zanimivega. Mnogi med njimi, predvsem tisti, ki so s svojim raziskovanjem in razmišljanjem prišli do zaključka, da takšen bog ne more biti pravi Bog, imajo v določeni meri prav.
Ne samo to – spoznal sem, da takšni ateisti pogosto predstavljajo nasprotje slabega teizma.
Inteligenten ateist bo prepoznal slabo predstavitev Boga in se uprl takšni obliki religioznosti.
Po Vedah takšna oseba ni pravi ateist, temveč prikriti teist – nekdo, ki je bolj naklonjen verovanju v resničnega kot v lažnega Boga.
Resnični ateist bi bil nekdo, ki popolnoma zanemarja obstoj Boga v svojih mislih, besedah in dejanjih. Takšne osebe osebno še nisem srečal.
Torej človek, ki ne verjame v podobo boga, kakršno ponujajo sodobne religije, ni nujno ateist. Lahko je zgolj speči ali prikriti vernik.
Nasprotno pa lahko oseba, ki brez premisleka sprejema zgrešene in žaljive predstave o Bogu kot resnične, kaže zelo šibko teološko osnovo in razumevanje.
Vsa učenja, ki Boga prikazujejo kot neprivlačnega, okrutnega, oddaljenega, nelogičnega in nedoumljivega, po vedskem pogledu Boga ne opisujejo pravilno in jih je treba zavrniti.
V veliko zadovoljstvo mi je opazovati, kako tako imenovani ateisti kritično presojajo slabe argumente sodobnih religij, saj to kaže na določeno stopnjo duhovne inteligence.
Kar pa je po mojem mnenju napačno pri sodobnem ateizmu, je naslednji sklep:
»Ker je Bog slabo predstavljen, zato ne obstaja.«
Zato pozivam vse razmišljujoče ateiste, da proučijo vedske opise Boga in sami presodijo, ali je v njih mogoče najti logiko in resnico.
Nesmiselno je zavreči obstoj nekega koncepta zgolj zato, ker so nekatere njegove interpretacije nelogične ali napačne.
Odlomek iz knjige »Osnovni principi svobodne volje« Avtor: Kristjan Kolega (Kakudmi das)
Kolektivne resnice ni, temveč je ta vedno subjektivna. Resnica mora biti "individualistično krojena", pisana na posameznikovo kožo zaradi njegove svojskosti ali posebnosti. Česar pa pogosto ne upoštevajo ideologije, tako politične kot verske ne, ker preko avtoritet želijo imeti poslušne sledilce, s katerimi lažje manipulirajo in izvršujejo mehanizme moči in nadzora nad njimi, zato jim prodajajo strankarsko ali skupinsko (politično in/ali religiozno) resnico v uniformni obliki, ki je kot predpisano nošenje enakega kroja obleke ali obuvanje iste številke čevljev za vse svoje pripadnike z označbenimi etiketami: "najboljši", "najimenitnejši", "moralno neoporečni", "resnični".
Ob zadnjih oziroma nenehnih razkritij o Epsteinu, ki je bil rojen v ameriški družini judovskega porekla, lahko samo rečemo- pošasti živijo med nami!
Niso neuglajene ali brez denarja, niso navzven videti takšni kot navznoter, zatorej imajo zelo lahko pot. So psihopatske narave, sprijeni do fundamenta, prodani luciferju, ampak so videti fajn, uspešni, očarljivi!
To je dejansko predpogoj, da lahko omrežijo, plenijo, uničujejo, ubijajo.
Z neizmerno očarljivostjo je pretkani predator Jeffrey zvabil v svoje pajkovske mreže ogromno, ogromno ljudi, ki naj bi bili cvet naše družbe, predsedniki, predstavniki britanske kraljeve družine, bogataši, multimilijarderji...
Ki so brez izjeme vsi enake narave kot zloglasni Epstein, v njih vlada tema, ki jih je silila posiljevati otroke, zadnje informacije nakazujejo, da so se dogajali celo umori otrok, morebiti celo dojenčkov.
Mogoče so skozi vso zgodovino močni in vplivni izvajali raznorazne zločine, morda je skromen in ponižen človek celo osvobojen teh skušnjav, ker takšni očarljivi psihopati prežijo bolj na tiste, od katerih imajo neko korist.
Cel svet se je zamajal ob razkritjih, kajti le kdo nam vlada? Le kdo? Ljudje, ki bi morali biti v zaporih, ki so skrunili najbolj nežne otroške duše, ki so bile zaradi raznoraznih družinskih razmer nekako prodane ali ugrabljene v spolno suženjstvo sprijenih elit.
With the latest or continuing revelations about Epstein, who was born into an American family of Jewish descent, we can only say - monsters live among us! https://t.co/BLrwIumqGVpic.twitter.com/x9mtyqwmOy
Žal takšna dejanja niso sankcionirana, kdor ima vpliv in moč, se izogne kazni. Morda imajo ta dejanja moralno težo kot pri princu Andrewu, ki ga je že pokojna kraljica kaznovala z odvzemom nekaterih privilegijev, ampak ti ljudje ne bodo šli v zapor. Na planetu Zemlji ne, kaj pa po smrti?
Morali bi se bati tudi trenutka, ko bomo dobili račun ob koncu življenja, ampak večina teh ljudi tako ali tako ne veruje ali gre k božjemu obredu samo zaradi tradicije.
Ampak življenje je tako kratko, da vedno velja- poštenost in etika pred kratkoročnimi koristmi!
Ampak v teh krogih, kjer vlada tudi opijanje vseh vrst, te vrednote pomenijo le mit ali raj za bedake, ki si ne morejo skorajda nič privoščiti, potem pa moralizirajo iz nejevolje.
Kot obrneš, so v tej zgodbi največje žrtve otroci. Predstavljajte si te nežne, otroške duše, ki so prodani iz raznoraznih razlogov, prvenstveno ker nimajo močnih zaščitnikov v domačih krogih, pa se začnejo spravljati te zveri nadnje. Zadnja fotografija Andrewa, ki se plazi nad nemočnim otrokom na tleh, je enostavno ogabna, samo kaže popolni razkroj te ugledne mafije, ki misli, da si z rojstvom v priviligirani družini lahko privošči ekscese in zločine vseh vrst, saj mu tako ali tako nič ne morejo.
V srcu molim za vse te ranjene, zlorabljene, mučene, pobite in posiljene.Da bi se enkrat ta peklenski krog končal, pa ne zlepa, ker ti ljudje tega ne razumejo. Razumejo samo zakon sile.
Strog zapor, kot v Salvadorju za 20 let za vse te kršitelje, pa se bo naslednji zamislil, ali je vredno.
Tu se spomnim izjave enega iranskega predstavnika, ki je zelo direktno povedal brutalno resnico.
Pri nas pedofile usmrtimo, v ZDA pa postajajo predsedniki držav!
Razkroj vrednot je danes v silovitem porastu. Naj se gre za medčloveške odnose, službeno etiko, vojaške in politične strukture, razvidno je, da je nek kodeks časti samo še praspomin. Velja samo- pregazi, zavzemi, odvzemi, ne imej slabe vesti!
Posmej se, dobil si nekaj profita!
In tako gre ta žaloigra vse do naslednje žare na britofu. Samo še ena žara na koncu ostane, četudi je v njej pepel velikega človeka, kot je bil Tito, Stalin in mnogi drugi diktatorji.
Danes so takšni časi, da bi komu rekel, naj nosi solzilec s sabo, da se ne bo tako trudil, da ne prideš preblizu nečesa, kar si sam želi- objekti poželenja so raznorazni in v različnih formah.
Pa ubogi umorjeni Avstrijki - umorjeni influencerki Stephanie P. s strani bivšega slovenskega partnerja- bi tudi dobro prišel solzilec, mogoče bi bila danes še živa. Drugače pa, kot da so spoštovanje, prijaznost, etika in strpnost samo še za stare čase ali za bedake. Ko pride družba tako degenerirana, vojna ni več daleč. 😊
These days, I'd tell someone to carry a tear gas can with them, so they don't try so hard to get too close to something they want - objects of desire come in all shapes and sizes. A little tear gas can and you're flying away~https://t.co/43sKpwbR9Rpic.twitter.com/xYWACEHqz1
Starodavne Vede lepo učijo o smislu človeškega obstoja, ko začneš upoštevati te nauke, ki so skorajda identične krščanstvu, se pravo življenje šele začne.
Citiram;
Ta človeška oblika življenja nam ni dana le zato, da bi trdo delali kot prašič ali pes, temveč da bi dosegli najvišjo popolnost življenja. Če si te popolnosti ne želimo, bomo morali zelo trdo delati, saj nas bodo k temu prisilili zakoni narave. V zadnjih dneh Kali-yuge (sedanje dobe) bodo morali ljudje trdo delati kot osli le za košček kruha. Ta proces se je že začel in vsako leto se bo potreba po težjem delu za nižje plačilo povečevala. Vendar ljudje niso namenjeni trdemu delu kot živali, in če človek ne izpolnjuje svojih dolžnosti kot človeško bitje, je zaradi zakonov narave prisiljen preseliti se v nižje vrste življenja. Bhagavad gita zelo živo opisuje, kako se duhovna duša po zakonih narave rodi in dobi primerno telo in čutne organe za uživanje v materiji v materialnem svetu.
V BG je tudi navedeno, da tisti, ki poskušajo, a ne dokončajo poti približevanja Bogu – z drugimi besedami, tisti, ki jim ni uspelo doseči popolnega uspeha v zavesti Krišne – dobijo možnost, da se pojavijo v družinah duhovno naprednih ali v finančno premožnih trgovskih družinah. Če se neuspešnim duhovnim aspirantom ponudijo takšne možnosti plemenitega porekla, kaj pa tistim, ki so dejansko dosegli zahtevani uspeh? Zato poskus vrnitve k Bogu, četudi je napol končan, zagotavlja dobro rojstvo v naslednjem življenju. Tako duhovno kot finančno premožne družine so koristne za duhovni napredek, saj lahko v obeh družinah človek dobi dobro priložnost za nadaljnji napredek od točke, kjer se je ustavil v prejšnjem rojstvu. V duhovni spoznanji je vzdušje, ki ga ustvari dobra družina, ugodno za gojenje duhovnega znanja. Bhagavad gita spominja takšne srečne, dobro rojene ljudi, da je njihova sreča posledica njihovih preteklih predanih dejavnosti. Žal otroci teh družin ne berejo BG, saj jih zavaja māyā (iluzija).
Rojstvo v premožni družini reši problem iskanja zadostne količine hrane od samega začetka življenja, kasneje pa lahko živimo sorazmerno lažje in udobnejše življenje. V takšnem položaju imamo dobre možnosti za napredek v duhovni spoznanji, toda kot bi hotela nesreča, so sinovi bogatih zaradi vpliva sedanje železne dobe (ki je polna strojev in mehanskih ljudi) zavajani glede čutnega užitka in pozabljajo na dobre možnosti za duhovno razsvetljenje. Zato narava po svojih zakonih zaneti požare v teh zlatih domovih. Zlato mesto Lanka je pod vladavino demonskega Rāvane zgorelo v pepel. To je zakon narave.
Bhagavad gita je predhodna študija transcendentalne znanosti o zavesti Krišne in dolžnost vseh odgovornih voditeljev držav je, da svoje gospodarske in druge programe oblikujejo s sklicevanjem na sveti spis. Nismo namenjeni reševanju gospodarskih življenjskih vprašanj z ravnotežjem na majavi platformi; temveč smo namenjeni reševanju končnih življenjskih problemov, ki nastanejo zaradi zakonov narave. Civilizacija je statična, če ni duhovnega gibanja. Duša premika telo in živo telo premika svet. Skrbi nas telo, vendar nimamo znanja o duhu, ki premika to telo. Brez duha je telo negibno ali mrtvo.
Človeško telo je odlično vozilo, s katerim lahko dosežemo večno življenje. Je redek in zelo pomemben čoln za prečkanje oceana nevednosti, ki je materialni obstoj. Na tem čolnu služi izkušen čolnar, duhovni učitelj. Po božji milosti čoln pluje po vodi v ugodnem vetru. Kdo ne bi izkoristil priložnosti, da bi prečkal ocean nevednosti, če bi kdo to dobro priložnost zanemaril? Če bi kdo zanemaril to dobro priložnost, bi moral vedeti, da preprosto stori samomor.
V prvem razredu vlaka je zagotovo veliko udobja, toda če se vlak ne premakne proti svojemu cilju, kakšna je korist od klimatiziranega kupeja? Sodobna civilizacija se preveč ukvarja z udobjem materialnega telesa. Nihče nima informacij o pravem cilju življenja, ki je vrnitev k Bogu. Ne smemo samo sedeti v udobnem kupeju; moramo preveriti, ali se naše vozilo premika proti svojemu pravemu cilju. Ni končne koristi v tem, da poskrbimo za udobno materialno telo na račun pozabe na glavno življenjsko nujnost, ki je ponovno pridobitev izgubljene duhovne identitete. Čoln človeškega življenja je zgrajen tako, da se mora premikati proti duhovnemu cilju. Žal je to telo zasidrano v posvetno zavest s petimi močnimi verigami, ki so: (1) navezanost na materialno telo zaradi nepoznavanja duhovnih dejstev, (2) navezanost na sorodnike zaradi telesnih odnosov, (3) navezanost na rojstno deželo in na materialne dobrine, kot so hiša, pohištvo, posestva, lastnina, poslovni dokumenti itd., (4) navezanost na materialno znanost, ki zaradi pomanjkanja duhovne luči vedno ostaja skrivnostna, in (5) navezanost na verske oblike in svete obrede brez poznavanja Božanske Osebnosti ali Njegovih bhakt, ki jih posvečujejo. Te navezanosti, ki zasidrajo čoln človeškega telesa, so podrobno pojasnjene v petnajstem poglavju .
Tam so primerjane z globoko ukoreninjenim banjanovim drevesom, ki vedno bolj krepi svoj vpliv na zemlji. Zelo težko je izruvati tako močno banjanovo drevo, vendar Gospod priporoča naslednji postopek: »Prave oblike tega drevesa ni mogoče zaznati na tem svetu. Nihče ne more razumeti, kje se konča, kje se začne ali kje so njegovi temelji. Toda z odločnostjo je treba to drevo posekati z orožjem odtujenosti. Zato je treba poiskati kraj, od koder se, ko enkrat odide, nikoli več ne vrne, in se tam predati tisti Vrhovni Božanski Osebnosti, iz katere se je vse začelo in v kateri vse obstaja od nekdaj.«
Dobro in zlo nikoli ni bila stvar rase ali etnične skupnosti. Vendar pripadniki raznih skupin poskušajo podžigati rasna vprašanja, nacionalnosti, skupnosti, družbenih razredov ali bilo katere delitve med ljudmi, da bi pridobili moč in oslabili nasprotnika. Na ta način želijo ustaviti sile dobrega in onemogočiti, da se združijo in prepoznajo to, kar jim je skupno.
Del demonske strategije je, da hujskajo moške proti ženskam, raso proti rasi, narod proti narodu in skupnost proti skupnosti. Enkrat, ko seme nesloge enkrat vzklije, nas potegne v močan neskončen boj in lahko pademo pod vpliv tistih, ki želijo manipulirati z nami.
Seveda ljudje, ki delujejo grešno in razmišljajo na ta način, takšni ljudje imajo rajši stanje zmedenosti, ker v takem ozračju lažje skrijejo svoje motive, kradejo karkoli in želijo delati veliko prikritih zločinov. Delujejo prikrivajoč resnico in nas odvračajo od svojih tajnih, grešnih in okrutnih zločinov. Takšni negativni ljudje vedno iščejo načine, da nam izpraznijo žepe, nas oskrunijo čistoče in subtilno onečastijo našo zavest.
Good and evil have never been a matter of race or ethnicity. However, members of various groups try to incite issues of race, nationality, community, social class, or any division between people in order to gain power and weaken the opponent. https://t.co/wV2NNRFWInpic.twitter.com/EAEmigJSXR
Pri analiziranju vsega bi morali uporabiti holističen pristop. To pomeni, da bi morali poskusiti opazovati in razumeti človeško stanje. Bog je namerno naredil zemeljsko okolico neprijateljsko, ker si ne želi, da se tukaj počutimo udobno. Ve, da je ločenost od Njega in prekritost z iluzijo skrajno boleče nevarna izkušnja, ki nam prinaša veliko žalost in trpljenje. Tudi ve, da nas nečistoče v tej okolici prisiljujejo, da privlačimo še več trpljenja, kadar delujemo grešno. Vendar, kaj je pravzaprav inštrument našega trpljenja? To je demonska energija, ki se nam predstavlja v mnogoterih omamnih krinkah.
Kot duhovni bojevniki si moramo prizadevati sprejeti pozitivno in se boriti proti negativnemu. Delujoč na takšen način moramo prepoznati razliko med demoni in angeli, polbogovi. Razlika med njimi je spodbuda in rezultat. Močna pobožna oseba vzdiguje človeško civilizacijo, dočim nekdo, ki je močen in brezbožen, usmerja svojo energijo proti uničenju, degradaciji in uničenju. Močni demoni kot tudi močna duhovna bitja izvajajo različne obrede. Namen vseh obredov je, da se vključijo v že obstoječe zakone vesolja in da opolnomočijo ljudi, da si svoje plane ustvarijo, tako pozitivne kot negativne.
Ko se rodi močen demon, nas vedski spisi obveščajo, da se pogosto vznemiri celo ozračje in eter planeta. Rojstvo takih bitij lahko povzročij viharje, suše, potrese in tornade. Včasih se nebo pomrači in bliskajo strele. Njihovo rojstvo izziva takšno vznemirjenje, ker se vsi demoni močno upirajo Božji volji.
Sveti spisi in ostali verodostojni izvori izjavljajo, da mnogi močni demoni niso stanovalci tega planeta in da imajo veliko znanje z nevidnih področij. Lahko koristijo različne moči in subtilne energije, da bi vplivali na nas na mnogih nivojih. Vedo, kako vplivati na materialno energijo in na naš človeški um. Ti demoni pravzaprav preobražajo materijo in zavest, ker dobro vladajo materiji in mentalni energiji.
Polbogovi in demoni posedujejo mistične moči, vendar imajo demoni po svoji naravi neke prednosti posebej v materialnem carstvu. Demoni so v prednosti za razliko od Gospodovih oboževalcev, ki so mirni, zadovoljni in nevezani. Poglejte na primer, kako so demoni spremenili sodobni način oboževanja. Ne tako davno nazaj najbolj veličastne in najbolj razkošne zgradbe so bile cerkve in katedrale, hrami, džamije in sinagoge. Danes se najboljša in najbolj impresivne arhitektura uporablja za banke in casinoje. V La Vegasu prestolnici kockanja vsake toliko let obnovijo številne bleščeče zgradbe. To je odraz sistema sodobnih vrednot.
Imeti moramo na uma, da je glavni cilj večine ljudi v materialnem vesolju, da imajo občutek moči nad drugimi. Pravzaprav ta želja za vladanjem drugim je pravzaprav tisto, kar nas je pripeljalo na ta planet Zemljo. To še posebej velja za demone. Eden od načinov, ki jim najhitreje približa občutek oblasti in moč nad drugimi, je mučenje drugih bitij. Včasih postanejo vodje v duhovnih organizacijah samo, da bi uničili te institucije ali jih izkoristili ali celo odvzeli življenje stotine sledilcev.
Žalostno je dejstvo, da demoni prezirajo Boga in Ga želijo zamenjati. Oni sami so nasprotje Boga. Demoni se vedno želijo ukvarjati z aktivnostmi, ki jim omogočajo, da se počutijo kot Bog in uživajo, kako jih drugi obožujejo. Vendar pa, da bi bili oboževani, morajo dobivati vse večjo oblast in moč. Želijo ljudi narediti sužnje tako, da bi človeštvo bilo prisiljeno biti odvisno od njih v vsemu. Zares, to je demonski plan za 21.stoletje.
Kdo so demoni?
Demoni niso samo neka Hollywoodska izmišljotina. Niso niti izmišljena vrsta bitij, ki so jih izmislili »naivni« umi srednjega veka ali jih je nezahodna kultura sprejela kot resnične, ki ga sodobni um lahko zavrže kot čisto praznoverje. Demoni v resnici obstajajo, naše »materialistično« znanstveno razširjeno verovanjem, da ne obstajajo, samo jača njihovo moč nad nami.
Svete spise pogosto smatramo kot mit ali v najboljšem slučaju knjige z netočnimi zgodovinskimi predstavitvami. Pozabljamo, da spisi služijo kot teleskop v prihodnost in okna v druge dimenzije. Ne razumemo, da nam spisi dajo uvid v tisto, kar lahko pričakujemo tu na Zemlji. Na primer, ko preučujemo naravo demonov v spisih, spoznamo, da ne glede kje se nahajajo, je njihovo obnašanje isto.
Poleg tega, demoni niso omejeni na eno vrsto bitij, ampak obstajajo različne vrste demonskih bitij. Nekatera so človeška, neka so izven zemeljskega porekla. Kakor je to vesolje izpolnjeno z različnimi rasami, plemeni, zemljami in planeti, tako je dom različnim vrstam demonov, ki spadajo v posebno kategorijo in izvajajo aktivnosti odvisno od misije.
Kdo so pravi demoni? Glede na številne svetovne svete spise, ko ljudje zapustijo telo in preden preidejo v drugo fizično telo, se njihovo preteklo življenje oceni na temelju njihovih celotnih preteklih dejanj. Na njihovi naslednji stopnji evolucije na temelju njihovih motivov in zbranimi zaslugami in grehi dobivajo telo, ki bo spremljalo njihovo dušo. Nekatera bitja imajo močno željo za zelo grešno okolico. Lahko postanejo demoni, ki se potem rodijo v okolici, v kateri so lahko obkroženi z kulturo, ki jim omogoča, da izpopolnjujejo svojo demonsko obnašanje in uživajo v njem.
Starodavni vedski spisi nas opozarjajo, da so demoni bitja, opolnomočena da uničujejo. Niso samo neznatni grešniki, ki delajo nepomembne plane. Niso normalna človeška bitja, ki so na nek način postala prepričana, da morajo zaradi denarja in moči prenehati biti »poštena«. To so bitja, ki so rojena ali za nek določen namen uničevanja in izkoriščanja ali so vzgojena prav z tem namenom.
Zelo močni demoni lahko v ogromni meri vplivajo na človeško zavest. Vedski spisi prav tako izjavljajo, da takšni demoni izvajajo razne obrede in uživajo človeško meso-predvsem ti demoni poskušajo podkopati tiste aspekte človeške družbe, ki so po svoji naravi duhovni. Prav zares večina obredov demonov so popolno v nasprotju z tem, kar jača duhovno življenje. Blatijo križ in zlorabljajo svete spise. Povzročajo največjo mogočo nečistočo. Kot rezultat svojih obredov so demoni kanibali obdarjeni z nekaterimi mističnimi močmi, da zmorejo manipulirali materialno energijo na vse nenavadne mogoče načine.
Primer iz življenja
Da nebi mislili, da je to imelo dramatično pretiravanje, mi dovolite, da vam povem anekdoto iz lastne izkušnje. Ko sem študiral na Princetonu, sem se spoprijateljil z nekim uglednim mednarodnim profesorjem. Nekega dne mi je zaupal, da osebno pozna kralje na Karibih in v Evropi, kjer se naj bi vplivni poslovneži iz celega sveta zbirali in opravljali obrede, ki vključujejo tudi prehranjevanje z človeškim mesom. Ko mi je to povedal, sem pomislil, da dramatično pretirava in se mi je celotna zadeva zdela popolnoma smešna. . Vendar, ko sem prebral druge izjave in temeljito preučil sveto spise, sem končno spoznal, da so profesorjeve besede zelo verjetne.
V nedavni preteklosti so bila poročila o svetovnih voditeljih, ki so jedli dele človeškega telesa. Ti in njim podobni posamezniki vzpostavljajo vedno večjo oblast nad družbo in uspešno širijo miselnost Kali Yuga, ki je ena izmed naraščajočih perverzij. Na primer, ni naključje, da so droge razširjene po vsem svetu in množice ljudi postanejo odvisniki. Širjenje drog je najljubša dejavnost demonov, saj zahvaljujoč drogam ljudje postanejo sužnji, izgubijo sposobnost razsodnosti in so nagnjeni k vsem vrstam kriminala.
Demonski obredi vedno pomenijo sebično, osebno uživanje. Zato je toliko primerov demonov, ki napadajo drug drugega, prekinjajo zavezništva in izdajajo zaupanje. Če z nekom nekaj delijo, je to samo zato, da dobijo, kar hočejo. Ti demoni včasih preoblečeni živijo na Zemlji, pa tudi v bolj oddaljenih krajih, od koder lahko vplivajo na naš planet.
Demonski načrt
Demonska zavest je veliko bolj razširjena, kot si lahko predstavljamo, in veliko bolj škodljiva, kot posamezni primeri pošastnega vedenja. Ne glede na to, kako grozno je videti, je situacija v resnici veliko hujša. Satanizem se je vrinil v samo strukturo naše družbe, usmerja družbena gibanja, neti globalne konflikte in v veliki meri manipulira s političnimi in ekonomskimi sistemi v zakulisju. Ko vsak od nas hodi v spanju skozi življenje in se osredotoča na svoje vsakodnevne potrebe in želje, se postopoma uresničuje demonski načrt, da bi pokvaril um naše dovzetne mladosti, spodbudil splošno degradacijo prebivalstva in zasužnjil široke sloje z drogami, mediji, in ekonomskim izkoriščanjem. Njihov namen je prebuditi našo nižjo naravo s spodbujanjem jeze, strahu, pohlepa, depresije in sovraštva, hkrati pa preprečiti naše zavedanje višjih realnosti človeškega obstoja.
V tej dobi pridobiva demonska dejavnost izjemen zagon v obliki množičnega poskusa centralizacije moči, tako da ljudje dobesedno postanejo roboti sužnji. Da bi razumeli ta pojav, moramo najprej razumeti suženjstvo in kaj suženj v resnici je. Sužnji so ljudje brez osebnih pravic, ki so izgubili nadzor nad svojo usodo. Ne morejo več izvajati svobodne volje. Namesto tega morajo delati izključno za drugega. Ta druga oseba ali lastnik sužnjev jih redko, če sploh kdaj, vpraša za nasvet ali jim dovoli, da delijo sadove njihovega dela. Svoboda sužnjev je seveda izredno omejena na številne načine, saj je zanikanje svobode sama narava suženjstva.
Po navadi povezujemo okove s suženjstvom, ker so v prejšnjih časih lastniki sužnjev uporabljali fizična sredstva, da bi ljudem odvzeli svobodo. Tako ni več. Večina današnjih spon je miselnih in čustvenih, a učinkovita, pravzaprav je učinkovitejša, saj zavedeni od udobja in lažnega občutka varnosti ne prepoznamo več nesvobode.
Podobno kot daljinski upravljalnik spreminja televizijske kanale, je v sodobnem svetu veliko ljudi prikrajšanih za svobodo in manipuliranih z oddaljenimi vplivi in kontrolami. Na primer, ali imamo možnost izbire, če se od nas zahteva, da izbiramo med dvema kandidatoma, ki želita zagovarjati isto skrito agendo? Z drugimi besedami, demoni so na delu že dolgo časa. Pridobili so neprecenljive izkušnje zatiranja, zato je sodobno suženjstvo postalo veliko bolj sofisticirano od suženjstva v preteklosti.
Kako deluje?
Na primer, predstavljajte si, da sem tako postopoma pridobil oblast nad vsem vašim premoženjem, da to komaj opazite. Potem si predstavljajte, da sem vam dal določeno vsoto denarja in vam dal neomejeno možnost, da ta denar porabite v kateri koli trgovini, ki jo izberete, ker zdaj vse pripada meni. Nato si predstavljajte, da sem v vas povzročil toliko stresa, da želite kupiti vse vrste zabave, ki vam jih prodajam.
Seveda je bistvo v tem, da bo denar, ki ga boste porabili, šel naravnost v moj žep. To je kljub dejstvu, da vse, kar kupite, dejansko izvira iz lastnine, ki je prvotno pripadala vam, tako kot zdaj pripada meni. Z drugimi besedami, vse blago, ki vam ga prodam, izvira iz lastnine, do katere bi morali imeti dostop, razen dejstva, da sem si vse nezakonito prilastil zase. Pravzaprav sem ti dal denar, da bi povečal svoj dohodek, in dal sem ti videz svobode, da bi mi denar dajal bolj voljno.
Sužnjelastniki imajo lahko nešteto motivov in načrtov za ustvarjanje dobička. Je pa zanimivo, da se današnji sužnjelastniki razlikujejo od tistih iz preteklosti, saj so cilji sodobnih sužnjev lastnikov bolj rekreativni. Ta nova vrsta lastnikov sužnjev je tako bogata, da se zasužnjevanje drugih pogosto izvaja za zabavo in igro.
Ko denarna igra postane dolgočasna, morajo ti ljudje poiskati drug način stimulacije. Ker denarja, ki so ga nabrali, nikakor ne morejo porabiti, postane njihov naslednji izziv pridobivanje moči, nadzora in manipulacije. To se zgodi zato, ker so bogati in super bogati med najbolj izprijenimi ljudmi na planetu.
Sužnji postanejo orodje, s katerim lahko lastniki sužnjev manipulirajo in ga nadzorujejo. Na primer, eden od ciljev današnjih sužnje lastnikov je najti načine za zaposlitev poceni ali brezplačne delovne sile za gradnjo kanalov, cest, železniških sistemov, tovarn ali katerega koli drugega instrumenta nadvlade in nadzora. Želijo si vladati tudi na političnem in gospodarskem področju.
Suženjstvo že obstaja
Na tem planetu je že veliko sužnjev, ki izgledajo kot običajna človeška bitja. To so ljudje, katerih um je bil namerno zaveden z drogami, vsadki in drugimi sredstvi. Nekaterim je uspelo pobegniti in objaviti svoje zgodbe, vendar v večini primerov njihove izjave zelo slabo krožijo v omejenih tajnih krogih, da bi nekdanje sužnje rešili pred popolnim uničenjem. So posamezniki, ki so posebej izbrani kot tarče za zasužnjevanje za izvajanje določenih načrtov, so mnogi od nas na tem planetu postali sužnji fizičnih želja: drog, medijev in materialnega udobja. Kaj nas dela sužnje naših strasti? Je navezanost na surov materializem. Kdo spodbuja nesramen materializem? Ugani kdo!
V tem nevarnem času zgodovine je svet v resni krizi, ker je večina ljudi že pod nadzorom. Na primer, koliko ljudi ne zdrži dolgo brez pitja, kajenja, televizije ali drog? Nekateri televizijski odvisniki so tako zasvojeni s televizijo, da bodo, če bo nekdo poskušal zamenjati kanal, na katerem gleda reklame ali oddajo, pobesneli, ker je njihova odvisnost od te vrste stimulacije tako velika.
Vzemimo za primer droge. Ko si nečesa tako močno želimo, da se prikrajšamo za hrano, seks ali družbo in izgubimo vsak smisel za moralo, celo zlorabljamo, zanemarjamo ali okrademo svojo družino, to ni majhen zločin. Droge, ki popeljejo odvisnike do močnih "višin", niso neki napitki, ki jih iz gospodinjskih kemikalij pripravi nekaj otrok v kleti. Ti opiati in halucinogeni pogosto prihajajo iz oddaljenih krajev na Zemlji. Za takšnimi svetovnimi projekti stojijo ogromne količine denarja in prefinjene pomembne osebe in znanstveniki, ki že leta izvajajo raziskave s podporo demonov na zelo močnih položajih.
Tempo sodobnega življenja
Povprečni državljani ne uporabljajo veliko svoje svobodne volje. Res, kako se lahko imajo za svobodne, ko jim je bilo vsiljenih toliko razumevanj? Tako imenovani »normalni ljudje« so tako finančno in energetsko preobremenjeni, da komaj funkcionirajo. Za preživetje v sodobnem svetu morajo izpolnjevati toliko kriterijev in skakati skozi toliko obročev, da imajo malo ali nič časa za globok premislek. Preprosto morajo odplačati svoje dolgove in izpolniti svoje obveznosti. Lahko samo nadaljujejo z monotonim delom, kot hrček v kletki in upajo, da pod njimi ni brezna. Ko pridejo iz službe, jedo, poskušajo plačati račune, gledajo televizijo in počivajo.
Kje je čas za razmislek in razločevanje? Odšel je. Da bi ohranili videz in se izognili popolnemu propadu, se zatekajo k nezdravim alternativam, kot so droge, igre na srečo in alkohol. Le tako lahko preživijo teden brez živčnega zloma. Na koncu se nekaj sesuje, najpogosteje je to njihovo srce ali razburjen um.
Te zahtevne materialne dejavnosti, preoblečene v »nori tempo sodobnega življenja«, usposabljajo ljudi, da se ne sprašujejo o virih takšne nenehne zaposlenosti, temveč nekritično sprejemajo vse, kar je na voljo. Namenjene so temu, da nam preprečijo zastavljanje pomembnejših življenjskih vprašanj, nas usmerijo k materialnim izzivom vsakdanjega življenja in podžigajo naše želje po čutnem užitku kot lahkem begu pred pritiski, ki nas mučijo. Demoni vedno želijo spodbuditi naše želje po čutnih užitkih, tako da zanemarimo globlje izkušnje življenja in se ujamemo v poskus uživanja v vsem, kar nas žgečka. Njihov končni cilj je centralizirati oblast po vsem svetu in nas vse nadzorovati brez truda in enostavno. Ko se bo to zgodilo, nas bodo zlahka nadzorovali in manipulirali.
Načrti za manipulacijo
Tako kot ljudje delajo načrte za poslovni razvoj, nove gradbene projekte in razvoj kariere, tako demoni delajo načrte za širjenje ateizma, anarhije in množičnega zasužnjevanja. Snujejo posebne akcije za vplivanje na države, planete in cela vesolja.
Demoni, še posebej zelo močni, vedno dobro vedo, kdo so njihovi sovražniki. Znajo nas oslabiti in uničiti. Znajo spodbuditi naše nižje strasti. So strokovnjaki za odkrivanje naših slabosti in njihovo izkoriščanje.
Danes so demoni postali tako močni, da jih večina pravzaprav pravi: "Pa kaj?" in nas izzove, da nekaj naredimo. Pravijo: "Vse je v redu; ubili smo vašega Johna Kennedyja, vašega Malcoma X; vašega dr. Kinga. Ubili smo vašega Gandhija in če ne boste previdni, bomo tudi vas utišali."
V naravi demonov je, da finančno izkoriščajo, manipulirajo z ekologijo in spodbujajo genocid. Njihov program vključuje tudi vzpostavitev skorumpiranih diktatur s totalitarnimi osebami kot marionetami. Vse te aktivnosti, kot tudi mnoge druge, zanje predstavljajo »običajen posel«, saj je njihov edini načrt pridobitev moči in nadvlade.
Psihična manipulacija
Ena od malo znanih metod demonskega nadzora je psihična manipulacija. Vse bolj je očitno, da se velike svetovne sile ukvarjajo z raziskovanjem nadnaravnega, kar pomeni, da mnoga demonska bitja razvijajo mistične moči. Tako kot iskreni jogi s takšnimi metodami pomaga družbi, se danes mnogi demoni zatekajo k podobnim metodam za uničenje družbe. Tako kot nož so psihične metode same po sebi nevtralne. V rokah kirurga je nož blagoslov, v rokah zločinca pa prekletstvo.
Nekateri ljudje niso več zadovoljni s tem, da paranormalne pojave obravnavajo zgolj kot mitologijo. Želijo vedeti, kako jim lahko vladajo in kako jih bolje razumeti, da bi pridobili moč nad drugimi. Zato so države, kot sta nekdanja Sovjetska zveza in ZDA, s tem ciljem vložile ogromne vsote denarja v raziskave nadnaravnih pojavov.
Moč skozi propagando
Ker nenehno poskušajo uničiti civilizacijo, demonski elementi uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva za škodljivo propagando. To vključuje sodobne mantre, kot so slogani, jingli in pop glasba, ki vplivajo na splošno vzdušje in ga prepojijo z negativno energijo. Številni na videz nedolžni oglasi imajo podoben učinek kot vbrizgavanje mamil v krvni obtok. Ko smo dlje časa izpostavljeni takšnim dražljajem, postopoma postajamo brez življenjske energije, saj svojo pozornost usmerjamo na materialna čutila na posveten, živalski način. Demoni nam želijo preprečiti, da bi sprejeli globlje ravni razumevanja, da bi nam vzeli mentalni in duhovni oklep, ki je potreben za beg pred manipulacijo in nadzorom.
Ne mislite, da je ta situacija naključna. Elementi v tem svetu namerno uporabljajo nadzor uma in podzavestne učinke, da prevzamejo naš miselni proces. Cilj vseh teh prizadevanj je, da nas zmedejo in spravijo v obup, da bomo zlahka prodali svoje duše za malo olajšanja in miru. Demoni nas hočejo spraviti do roba, da bomo z veseljem sprejeli kakršno koli pomoč, tudi če je ta »pomoč« popolnoma uničujoča.
Včasih mediji pod vodstvom teh škodljivih koalicij uporabljajo implikacije in namigovanja, da manipulirajo z javnim mnenjem in našim umom onemogočijo postavljanje vprašanj. Te negativne sile želijo, da verjamemo, da so vsa poizvedovanja o metafiziki, duhovnosti ali zunajzemeljskem življenju nevarna in kultna. Iz očitnih razlogov želijo monopolizirati to sfero znanja, da bi lahko ohranili oblast in obdržali ljudi nevedne, zasužnjene in nemočne.
Zasvojenost z drogami kot način obvladovanja družbe
Omenili smo že še en pojav v sodobnem svetu, ki ni naključen: odvisnost od drog. To, kar se zdaj dogaja, je načrtno načrtovana pobuda za poslabšanje že tako anesteziranega stanja človeka v današnji civilizaciji. Velik del svetovnega prebivalstva se ne zaveda, da so številne svetovne vlade aktivno vpletene v trgovino z mamili. Tako so na primer v ZDA kljub »vojni proti mamilom« prišli na dan dokazi o domnevni vpletenosti Cie v trgovino z mamili.
Ne pozabite, da droge zmanjšujejo sposobnost sklepanja, slabijo pozornost in povzročajo dezorientacijo in paranojo, zaradi česar skoraj popolnoma ne moremo prepoznati svojih resničnih sovražnikov. Vsaj droge ustvarjajo odvisnost, zaradi katere so uporabniki prilagodljivi in zlahka dovzetni za manipulacijo. Statistika je osupljiva. Približno 20 milijonov ljudi v Ameriki je odvisnih od marihuane. Hkrati je samo v ZDA približno 8 milijonov ljudi odvisnih od kokaina in več kot milijon od heroina.
Osupljiv je dokaz, da se bo v povprečju manj kot tretjini zasvojenih z določeno substanco uspelo znebiti te odvisnosti. Posledično moralna struktura vseh družb iz dneva v dan slabi. Sčasoma bo vse manj ljudi uspelo premagati odvisnost. Pravzaprav bodo mnogi njihovi mentorji in rehabilitanti sami odvisniki.
Zanimivo je, da se vpliv drog v družbi pogosto poveča v določenih obdobjih, še posebej, ko pride do kakšnih pomembnih akcij za ozaveščanje. Poleg tega, ko pride do političnih pretresov, pogosto vidimo nenadno poplavo razpoložljivih drog. Ta strategija je tudi del demonskega poskusa, da bi nas ujeli in zasužnjili. Ko v strateških časih zavladata kaos in zmeda, se naša energija razblini in lahko začnemo pozabljati na prave probleme.
Namerno povzročanje težav
Kaj je boljši način za utrditev oblasti kot na skrivaj ustvariti na videz nerešljive probleme in nato kot odgovor na zahteve javnosti uvesti drastične ukrepe za rešitev problema? Gre za eno od tehnik, s katero negativne sile ohranjajo in povečujejo svojo moč, vse s polno podporo in odobravanjem javnosti.
Na primer, s tajnim dogovorom vlad lahko velike korporacije namerno uničijo kmetijsko samooskrbo na območju in nato prodajo semena in kmetijske proizvode preostalim kmetom, s čimer povečajo svojo centralizirano moč. Vojne so se začele in končale z negotovim mirom, ki so ga nadzorovale "mirovne sile". Naval nasilja z orožjem je sprožil glasne pozive k "nadzoru orožja" v Združenih državah. Proces je zahrbten, saj je že samo po sebi hvale vredno nahraniti lačne po svetu, ohraniti mir ali nadzor nad nasiljem. Na ta način so skrivne sile vedno videti kot naši prijatelji, čeprav v resnici ne počnejo nič drugega kot uporabljajo prevaro in nemoralnost, da okrepijo svojo moč.
Vlade so izdale naše zaupanje
Ni presenetljivo, da nekateri elementi v naših vladah ne predstavljajo naših najboljših interesov. Mnogi pa se ne zavedamo, v kolikšni meri smo bili izdani s strani tistih, ki trdijo, da so naši dobrotniki. Resnica, ki se bo pokazala čez čas, je veliko bolj razumna od tistega, kar smo izvedeli iz številnih poročil, ki smo jih prejeli prek medijev. Skozi te programe in članke smo se naučili, da je bilo to, kar smo verjeli o naših vladah, lokalnih voditeljih in šolskih ugodnostih, pogosto popolno nasprotje resničnosti. Odkrili smo, da so številni naši tako imenovani predani javni uslužbenci prodajalci in izdajalci, vpleteni v laganje, pranje denarja, zapeljevanje, manipulacijo in še hujše.
To je le vrh ledene gore. Namesto da bi zastopali interese ljudi, mnogi ljudje na oblasti želijo manipulirati z množicami in jih izkoriščati. Za mnoge med nami je presenetljivo, da to ne velja samo za države v razvoju, katerih zlorabe so bile v tujini pogosto deležne velike publicitete. To velja tudi za velike svetovne sile. v katerem so v zakulisju številne politične osebnosti in režimi namenjeni predvsem uničenju svetovnega gospodarstva in ponovni uvedbi vrst subtilnega suženjstva, o katerih smo že govorili. Vse je namerno načrtovana strategija, ki je del demonskega načrta.
Tajne družbe
Glavni razlog za vse konflikte in zmedo po svetu je tisto, čemur jaz pravim Velika laž. Ena največjih laži, kar jih je bilo kdaj izrečeno človeštvu, je: "Kar vidite, to dobite." V resnici ni tako. Ta korenina laži v jedru cele vrste podobnih laži. In na gospodarskem, političnem in socialnem področju se dogajajo neštete prevare in laži z namenom zavajanja javnosti. Skoraj nič ni tako, kot se zdi.
Po prerokbah svetih spisov materialni svet zdaj upravljajo skrivne družbe, ki tvorijo "nevidno vlado". Na skoraj vseh področjih življenja obstajajo skupine, zavezništva in bratstva za izvajanje določenih načrtov in programov. Tajne družbe niso razširjene le v Evropi in ZDA: obstajajo po vsem svetu. Izvoljeni uradniki, ki se pojavljajo v javnosti, so le redko tisti, ki dejansko držijo oblast v svojih rokah.
Trdi se, da so bile v zgodnji zgodovini Združenih držav Amerike in drugih držav ustanovljene tajne družbe za ohranjanje svetih informacij in znanja v korist človeštva. Zaradi neusmiljenosti svojih nasprotnikov so morale mnoge od teh družb delovati v tajnosti, da bi poskušale ohraniti starodavno modrost, univerzalno znanje in višje metafizično razumevanje za prihodnje generacije.
Žal pa so se kljub njihovim spoštovanja vrednim namenom v mnoge od teh družb prikradli manj konstruktivni elementi. Kot po navadi počnejo demoni. Zalezovali so delovanje teh društev, se vključevali v njihovo članstvo, se učili njihovih tehnik in jih uporabljali za pridobivanje večje moči nad množicami. Žalostno je, da so se v številne tajne družbe in skupine, ki so imele nekaj naprednega razumevanja človeškega stanja in vesolja, vrinili negativni elementi.
To ne pomeni, da je vsaka tajna družba ali oblastna elita sebično, destruktivno usmerjena. Opozarja pa nas, da smo izjemno previdni in naj nas videz ne za vede. Tisti, ki imajo moč, bogastvo in moč, se nagibajo k temu, da to obdržijo zase, spodkopavajo vpliv tekmecev in nam vsem vzamejo vse, kar lahko.
Nevidna vlada
Te skrivne družbe imajo močan vpliv na »nevidno vlado«, ki manipulira s potekom svetovne zgodovine. Če natančno pogledamo svetovne dogodke in vzroke zanje, bomo verjetno ugotovili, da nekaj močnih posameznikov in organizacij dejansko določa vrstni red dogodkov. Močne elite in multi nacionalni bankirji nadzorujejo večino dogajanja po vsem svetu. V mnogih delih sveta prihajajo na dan informacije o tajni vladi, ki vodi ta planet, in o možnih povezavah te vlade s skupinami, kot so Svet za zunanje odnose, Mednarodni denarni sklad in Trilateralni odbor.
Mnogi verjamejo, da je ta nevidna vlada vodilna sila za večino destruktivnega vedenja, ki danes škoduje planetu. Za to vlado se pogosto vidi, da ima zlonamerne motive ter da je politično in ekonomsko premetena. Na primer, nekateri multi nacionalni bankirji lahko z določitvijo politik določijo, ali bo državo prizadela depresija ali recesija.
Člani te tajne vlade se prav tako zavedajo nefizičnih resničnosti, ki so namenoma skrite širokim slojem ljudi. Posledično so nekateri v stiku z močnimi bitji, ki prebivajo v drugih dimenzijah, bitji, pooblaščenimi za izvajanje uničujočih dejanj na planetu Zemlja.
Nekaj pomembnih vprašanj
Morda se sprašujemo, kako je lahko usmiljeni Bog dovolil, da se je takšno stanje razvilo. Zakaj je med nami toliko satanskih vplivov in moči? Ali lahko pravica premaga zlo? Ali smo ujeti v demonske vplive? Če so, ali je mogoče, da je demonski element boljši od božanskega?
Takšna vprašanja si moramo zastaviti, ker se zdi, da osnovne strukture naše družbe bolj spodbujajo škodljivo vedenje kot dobra dela. Namesto blagodejne energije so ljudje začeli sprejemati grešno dejavnost kot običajno. Ali so vojaki pravičnosti izgubili bitko? Ali se vedno bolj predajajo manipulaciji in nadzoru?
Ne smemo pozabiti, da to vesolje temelji na dvojnosti. Vsi spisi, kot so Sveto pismo, Koran, Tora in Vede, govorijo o nezemeljskih bitjih, kot so angeli in nadangeli. Kadarkoli obstaja ena polarnost, mora obstajati tudi njeno nasprotje. Ravnovesje med tema to polarnostjo se pogosto imenuje "jin in jang" ali žensko in moško. Kjerkoli je v vesolju dobro, je zlo kot njegova protiutež.
Na Zemlji nenehno poteka vojna med pobožnimi in brezbožnimi, ki izbruhne zaradi agresije in zločina demonov. Je večni vidik materialnega sveta. Glavna značilnost te vojne je, da si demoni nenehno prizadevajo podrediti naš um in nas onesnažiti, da bi nagnili ravnotežje moči v svojo korist.
Relativnost in prikrivanje višjega znanja
Starodavni sistemi znanja so vključevali posebne običaje in tradicije, ki so preprečevali, da bi zlo pokvarilo njihova temeljna, brezčasna načela. Danes temu ni več tako. Namesto kulture, ki temelji na absolutni resnici, sodobni svet ustvarja ozračje relativnosti. Ker sodobna civilizacija vse obravnava kot relativno, lahko destruktivne vrednote zlahka prodrejo v kolektivno zavest. Zato danes vsak dela, kar hoče, kadar hoče in kakor hoče, ne glede na to, kakšne posledice ima to za druge. V naglici za čutnim užitkom smo izgubili čut za skupnost in skrb za svoje brate in sestre.
Danes številne najbolje prodajane knjige na trgu priporočajo, da »stopimo v stik s svojimi občutki«, ne glede na učinek našega vedenja na druge. Spodbujajo nas, da počnemo, kar nam je všeč, brez vseh prepovedi. Na žalost takšen odnos ni daleč nad živalskim življenjem. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo kot človeška bitja obdarjeni z notranjim zavedanjem, ki nam omogoča samoomejevanje.
Vendar pa nas naši številni medijski idoli, terapevti, psihoanalitiki in v nekaterih primerih celo pridigarji učijo, da v imenu samozadovoljevanja delamo, kar nas veseli, in ne zatiramo svojih fantazij. Očitno ti goljufi le pomagajo ljudem, da se počutijo udobno v svojem egocentričnem življenju, brez kakršnega koli občutka vesti ali obžalovanja.
To je tako, kot ko bolni zdravijo bolne. Največja prevara je, da nam vsiljujejo prepričanje, da absolutnih resnic ni in da so vse vrednote relativne. To je moderna neumnost.
Struktura tradicionalnih sistemov je takšna, da se čistost absolutnih vrednot ohranja iz generacije v generacijo. Na primer, v islamu so šejki, v Indiji guruji, v Tibetu lame, v Afriki pa kralji in poglavarji zaupani ohranjanju in prenosu svetega znanja. Te osebe so mediji božanskega toka. Poleg tega, če njihovo vedenje kdaj postane neskladno z božanskimi načeli in krši njihovo sveto poslanstvo, starešine, duhovniki in učitelji poskrbijo, da ti duhovni voditelji bodisi opravljajo svoje dolžnosti ali zapustijo svoje položaje.
Z drugimi besedami, v tradicionalnih sistemih duhovniki, kralji in poglavarji še zdaleč niso brez kakršnega koli nadzora. Čeprav bi morali ti posebej imenovani posamezniki služiti kot kanali, po katerih Božji blagoslovi tečejo v skupnost, morajo še vedno odgovarjati za svoja dejanja. Na žalost nas zahodna materialistična civilizacija uči, da so takšni tradicionalni sistemi arhaični in za sodobno življenje nepomembni. Namesto tega se naša kultura vse bolj degradira, saj zavržemo vse varuhe, ki bi preprečili, da bi nas za vedle lažne vrednote in nepopolno znanje.
Kadar zahodna filozofija gradi svoje vrednote na trditvi: »Mislim, torej obstajam« ali ko nam strokovnjaki svetujejo, naj »delamo, kar vam je všeč«, je najbolje zbežati ne glede na to. Tak nasvet je škodljiv in nevaren. Resnično življenje ne temelji na naših potrebah in željah, niti se ne vrti okoli sebične želje po osebni zadovoljitvi. Temelji na služenju drugim v naših odnosih z družino, skupnostjo, družbo in navsezadnje z Bogom. Kljub temu prevladujoča zahodna paradigma pravi, da je posameznik »začetek in konec« obstoja. Tako smo spodbujeni, da tekmujemo med seboj, da bi dobili čim več zase ne glede na posledice. To, dragi moji, je zlo in nam nikoli ne bo prineslo pravega tolažbe ali sreče.
Zdrava, uspešna civilizacija ima mnogo širše interese. V taki kulturi vsak človek obstaja kot del celote. Kot smo že omenili, je osnovna premisa zahodne misli: "Mislim, torej obstajam." Mogoče res, ampak kaj si mislimo? Lahko razmišljamo o zlorabi otroka, posilstvu ženske ali oropanju starke. Štejejo kakovost naših misli in posledice, ne le dejstvo, da obstajamo kot ločeni misleči egi. Dragoceni smo, ker pripadamo skupnosti in smo navsezadnje tesno povezani z vesoljem. Ne moremo obstajati ločeno od vsega. Ko delujemo v skupnosti, postanemo odgovorni drugim za svoja dejanja in njihove posledice. To je tisto, kar osmišlja naš obstoj. Na žalost nas poudarek na relativnem znanju in vrednotah, ki je tako razširjen v sodobni družbi, spodbuja, da se iz dneva v dan počutimo manj odgovorne.
Danes je veliko ljudi razočaranih nad relativnostjo. Sprašujejo se, zakaj bi se ubijali z delom, da bi obvladali veščino, ki je relativna glede na trende dneva, ali sledili karieri, ki je prav tako relativna, in ves čas se od njih pričakuje, da se bodo obnašali, kot da so vse te relativnosti absolutne. Žalostno je, da nas trenutne paradigme ne spodbujajo k razmišljanju o nečem, kar je absolutno in večno. Namesto tega nas sodobna civilizacija spodbuja, da se osredotočimo le na tisto, kar je funkcionalno, brez raziskovanja večjih življenjskih vprašanj. V takih okoliščinah bi se bilo dobro vprašati: "Za koga funkcionalno?" Komu koristi ekskluzivna osredotočenost na praktične, funkcionalne aspekte življenja na račun nečesa večjega?
Sodobna družba je naredila osupljive znanstvene preboje in uvedla tehnološke novosti. Kot vemo, so prej ljudje mislili, da je zemlja ploščata. Naša znanost je tako napredovala, da smo spoznali to napako. Danes imamo nedvomno ogromno tehnologov, ki rešujejo na videz nemogoče probleme. Pa vendar je naša kultura v marsičem veliko bolj primitivna od kulture naših prednikov. Le površno razumemo pravi namen človeškega življenja in smo izgubili občutek za skupnost in odgovornost. Da bi bila težava še hujša, številni naši tako imenovani "tehnološki napredki" samo zapletajo naša življenja, ker ne izpolnjujejo osnovnih človeških potreb po pomenu, služenju in ljubezni.
Kljub omejenemu pogledu na mnoge stvari sodobna materialistična kultura na splošno razume, da ljudje uporabljajo le majhen odstotek možganske zmogljivosti. Velik del našega zavedanja ostaja v stanju mirovanja. Ko pogledamo ljudi, rojene z večjimi od "normalnih" zaznavnih sposobnosti in zmožnosti, lahko dobimo majhen vpogled v neverjeten potencial človeških bitij. Potem se zavemo, kako malo v resnici vemo. Poleg tega znanost uporablja instrumente, ki so nepopolni, znanstvena spoznanja pa pridobivamo s čutili, ki so pogosto relativna in nezanesljiva, kar je pokazala sodobna fizika z dokazom, da opazovalec vpliva na to, kar opazuje oziroma da je svetloba včasih videti kot delec, včasih pa kot valovanje.
Eden glavnih ciljev demonskih sil je zatiranje duhovnosti v sodobnem svetu. Včasih poskušajo demoni neposredno ovirati naše duhovne dejavnosti, toda če jim ne uspe, kaj je njihov naslednji korak? Poskušajo pokvariti vero in duhovnost tako, da jo subtilno spreminjajo, da bi ustrezala njihovim namenom. Na ta način vodijo ljudi v napačno prepričanje, da so vključeni v verodostojen duhovni proces, medtem ko so v resnici podvrženi škodljivi manipulaciji in nadzoru.
Drug način, na katerega te sile delujejo proti duhovnosti, je, da poskušajo odvrniti ljudi v hudi stiski. Lahko na primer vprašam lačnega: "Kaj potrebuješ: kruh, denar, hrano?" Potem se jim lahko posmehujem in rečem, da za to molijo k svojemu bogu.
To je seveda usoden udarec za nekoga, ki nima določene stopnje duhovne zrelosti. Ko takšne osebe molijo k Bogu in ne dobijo takojšnjega rezultata, postanejo zelo malodušne. Zato sta duhovna zrelost in močna vera zelo potrebni. Duhovni bojevniki razumejo, da
in se želijo izogniti takim pastem, medtem ko druge opozarjajo na nevarnosti.
Odlomek iz knjige »Duhovni bojevnik III« iz poglavja «Kaj stoji za vsem«
