Simptomi Kali Yuge
Avtor: Slogarca
1 komentar
Kategorija : Duhovnost, Razmišljanja, Filozofiranje, Zgodovina, Simbolizem
V sedanjem času Kali-yuge, bodo vse zaželene lastnosti postopno izginile, kot je opisano v tem stihu. Na primer izginila bo dharma, ki je kazalnik spoštovanja do višjih avtoritet, ki vodijo do izpolnitve religijskih načel.
Teologi na zahodu niso sposobni znanstveno dokazati Božje zakone ali Samega Boga, torej se zato v intelektualni zgodovini zahoda pojavlja velika razdvojenost med teologi in znanstveniki. V prizadevanju, da bi rešili ta spopad, so neki teologi privolili spremeniti svojo doktrino, da bi bili v skladu ne samo z znanstvenimi dokazanimi dejstvi, ampak tudi z psevdoznanstvenimi špekulacijami in hipotezami, ki so čeprav nedokazane, licemerno predstavljena kot »znanost«. Z druge strani neki fanatični teologi popolnoma zanemarjajo znanstvene metode in insistirajo pri sprejemanju svojih zastarelih sektaških dogem.
Prikrajšana sistematske vedske teologije, materialna znanost postaja destruktivno carstvo grobega materializma, medtem ko špekulantska filozofija zahoda postaja površna in relativistična etika in neprepričljiva lingvistična analiza. S » smetano« zahodnih umov večinoma posvečenim materialistični analizi, je naravno, da zahodno religijsko življenje, ločeno od intelektualne matice postaja prevladano z iracionalnim fanatizmom in neavtorizirani mistiki in mističnimi kulti.
Ljudje nimajo pojma o znanosti Boga, da pogosto mešajo gibanje za zavest Krišne s to nenavadno množico različnih prenagljenih poskusov v teologiji in religiji. Izginja »dharma« ali prava religija, ki je stroga in zavestno pokorna Božjemu zakonu.
Satyam, resnicoljubnost tudi izginja, enostavno zaradi tega, ker ljudje ne vedo, kaj je resnica. Brez znanja o Absolutni Resnici, oseba ne more jasno razumeti pravi pomen ali smisel življenja, in to samo zaradi ogromne količine relativnih in lažnih resnic.
Kṣama , tolerantnost ali odpuščanje tudi izginja, ker ne obstaja praktičen način pomoči, s katerim bi se ljudje prečistili in postali osvobojeni zavisti. Dokler nekdo ni prečiščen s petjem Svetih Imen Gospoda v verodostojnem programu duhovnega napredovanja, bo njegov um bil prevladan z jezo, zavistjo, in z vsemi nizkimi nagnjenji.
Potem dāya, usmiljenost se tudi zmanjšuje. Vsa živa bitja so večno povezana v skupnem sodelovanju v Božanski eksistenci. Kadar se ta eksistenčna enotnost zatemni z ateizmom in agnosticizmom, ljudje nimajo nagnjenja, da bi postali usmiljeni drug do drugega, ne morejo prepoznati samointeres v spodbujanju dobrobiti za druga živa bitja. V končnem aspektu, ljudje niso usmiljeni niti do sebe: sistematsko se uničujejo z alkoholom, zdravili, cigareti, mesom, promiskuitetnim seksualnim obnašanjem in z vsemi drugimi poceni procesi zadovoljevanja, ki so na razpolago.
Zaradi vseh teh avtodestruktivnih dejavnosti in pod vplivom močnega časa, se zmanjšuje življenjska doba (āyur). Moderni znanstveniki iščoč kredibilnost med maso naroda, večkrat objavljajo statistične podatke, ki domnevno prikazujejo, kako je znanost podaljšala povprečno življenjsko dobo. Vendar v to statistiko niso vključeni številni ljudje ubiti v okrutnih abortusih. Če vključimo abortirane otroke v življenjsko dobo skupne populacije, vidimo ,da se je povprečna življenjska doba v Kali-yugi ni povečala, ampak se je drastično zmanjšala.
»Balam« telesna moč se je tudi zmanjšuje. Vedska literatura ocenjuje, da so pred 5000 leti v prejšnji dobi, ljudje pa tudi živali in rastline bili večji in močnejši. Z napredovanjem Kali-yuge se telo in moč postopoma zmanjšujejo.
Smṛti; spomin, je zelo slab. V prejšnjih dobah so imeli ljudje izvrsten spomin in se niso obremenjevali s strahoto birokratskega in tehnološkega društva, kot to počnemo mi. Esencialna informacija in trajne modrosti so bili ohranjeni brez zapisovanja. Seveda, v Kali-yugi so stvari popolnoma drugačne.
V dobi Kali se človeka sprejema za visoko, srednje in nižje klasnega glede na njegovo finančno situacijo, ne glede na njegovo znanje, kulturo in obnašanjem. V tej dobi obstajajo mnoge velike industrijske in komercialne sredine z luksuznimi četrtmi predvidene za bogataše. Nad prekrasnimi avenijami znotraj in okoli aristokratskih domov ni neobičajno, da vidimo kako se izvajajo mnoge iztirjene, nečastne in grešne dejavnosti. Po vedskih merilih človek spada v višji sloj, če je posvečen, za posvečenega pa se smatra, če so njegove dejavnosti posvečene spodbujanju sreče za vsa živa bitja. Vsako živo bitje je izvorno srečno, ker je v vsakem živem telesu večna duhovna iskra, ki ima naravo božanske zavesti Boga. Kadar naša izvorna duhovna zavest oživi, naravno postanemo blaženi in zadovoljni v znanju in miru. Posveten ali učen človek si mora prizadevati oživeti svojo lastno duhovno spoznanje in mora pomagati drugim, da izkusijo to višjo zavest.
Velik zahodni filozof Sokrat je izjavil, da če je človek razsvetljen, bo avtomatsko deloval moralno, kar je sprejel tudi Šrila Prabhupada. Vendar v Kali-yugi je to dejstvo zanemarjeno, a iskanje znanja in vrline je zamenjana z nemoralno živalsko borbo za denar. Tisti, ki nadvladajo postanejo »vrhovni psi« modernega društva, njihova potrošna moč jim daje reputacijo naj uglednejšega, plemenitega in izobraženega.
Ta stih prav tako izjavlja, da bo v dobi Kali surova moč (balam eva) določala zakon in »pravico«. Moramo vedeti, da v napredni vedski kulturi ni obstajala razlika med duhovnim in družbenim življenjem. Vsi civilizirani ljudje so sprejemali dejstvo, da je Bog vsepovsod in da Njegovi zakoni povezujejo vsa bitja. Sanskrtska beseda dharma kaže na neko družbeno ali javno dolžnost, ter prav tako na religijsko. Torej je odgovorna skrb za družino dharma, angažiranje v ljubečem služenju Boga, je prav tako dharma. Ta stih nakazuje, da bo v Kali-yugi prevladalo načelo« moč daje pravico«.
V prvem poglavju tega speva smo videli kako se je to načelo infiltriralo v zgodovino Indije. Podobno temu, kakor je zahodni svet prevzel politično, ekonomsko in tehnološko prevlado nad azijskimi državami, tako se je širila lažna propaganda, da so indijske in na splošno nezahodne religije, teologije in filozofije primitivne in ne znanstvene – bolj mitologija in praznoverje.
Na srečo je ta aroganten, iracionalni pogled zdaj spremenjen, ljudje širom sveta začenjajo ceniti veliko bogastvo duhovne filozofije in znanosti, ki je dostopna v sanskrtski literaturi Indije. Povedano drugače, mnoge inteligentne osebe ne sprejemajo več tradicionalno zahodno religijo ali znanost, ki praktično nadomešča religijo kot zahodno dogmo- nesporno avtoriteto, predvsem zato, ker je zahod politično in ekonomsko ponižal narode na drugih geografskih lokacijah. Obstaja upanje, da se bodo duhovna vprašanja razpravljala in reševala na filozofskem nivoju in ne z orožjem.
Naslednje kar ta stih poudarja, da se bo vladavina prava uporabljala neenako za močne in šibke. Že zdaj v mnogih nacijah je pravica dostopna samo tistim, ki lahko plačajo in se borijo zanjo. V civilizirani državi mora vsak moški, ženska in otrok imeti enakovreden in hiter dostop do pravičnih zakonov. V modernih časih to pogosto imenujemo človekove pravice. Človeška pravica je ena od naj očitnejših žrtev Kali-yuge.
Kakor ima človeško življenje v celoti nek resen in globlji smisel- duhovna osvoboditev-osnova človeške družbe, zakonska zveza in vzgoja, morajo biti tudi posvečene istemu cilju. Na žalost je v današnji dobi seksualno zadovoljstvo postal najpomembnejši, če ne edini razlog za zakonsko zvezo.
Seksualni impulz, ki povzroča kontakt med moškim in žensko pri vseh vrstah, pri višjih vrstah pa emocionalni kontakt, pravzaprav ni naraven nagon, ker se temelji na nenaravni identifikaciji o telesu kot pravem jazu. Življenje je samo po sebi duhovni pojav. To je duh, ki živi in daje vidno življenje biološkemu stroju imenovanem telo. Zavest je energija, ki jo manifestira duh, z tem je tudi zavest, zavest o sebi izvorno povsem duhovna. Kadar je življenje in zavest zaprta znotraj biološkega stroja in sebe napačno smatra s strojem, pride do materialnega obstoja, pojavijo se seksualne želje.
Bog želi, da bi človeško življenje bilo kot priložnost, da zapustimo ta iluzoren način bivanja in se vrnemo v zadovoljstvo čistega božanskega bivanja. Kakor naša identifikacija z materialnim telesom sega v daljno preteklost, se je večini ljudem težko osvoboditi zahtevam materialno oblikovanega uma. Tako vedski spisi opisujejo sveto poroko kot zvezo, v kateri se t .i. moški in t. i. ženska lahko regulirano družita, v duhovni zvezi zaščitena z religijskimi pravili. Tako lahko samospoznani kandidat, ki je izbral družinsko življenje, dobi določeno čutilno zadovoljitev in istočasno zadovolji Gospoda, spoštujoč religiozne odredbe. Gospod ga takrat prečiščuje od materialnih želja.
V kali yugi je to globoko razumevanje gotovo izgubljeno in kot je rečeno v tem stihu, se moški in ženska družita kot živali, izključno na temelju vzajemne privlačnosti od telesa iz mesa, kosti, membrane, krvi itd.
Z drugimi besedami v naši moderni, brezbožni družbi, slaba, površna inteligenca redko prodre izven grobega fizičnega prekrivala večne duše in v večini primerov je zakonsko življenje zgubilo svoj globlji smisel in vrednost.
Ta stih nakazuje, da se v dobi Kali žena šteje » kot dobra žena«, če je seksualno atraktivna in uspešna v njem. Seveda je tudi seksualno atraktiven moški« dober moški«. Najboljši primer takšne površne pozornosti dajo ljudje dvajsetega stoletja filmskim in glasbenim zvezdam ter drugim prominentnim osebam v zabavni industriji. Seksualne izkušnje z različnimi vrstami teles so podobne kot pitjem starega vina iz novih steklenic. Samo nekaj malih v kali yugi to lahko razume.
In na koncu ta stih govori, da bo v dobi Kali človek bil priznan kot svečenik ali brahmana samo po obleki, ki jo bo nosil. V Indiji nosijo brahmane sveto vrvico, v drugih delih sveta imajo svečeniki druge okrase in simbole. Vendar v dobi Kali bo simbol sam po sebi dovolj, da omogoči osebi postati verski vodja neglede na njegovo nepoznavanje Boga.
Prejšnji stih izjavlja, da se bo v dobi Kali duhovščina razlikovala glede na zunanje simbole, ta stih pa dodatno pojasni isti princip za druge družbene redove, kot so politiki in vojaki, poslovneži in proizvodni klasa, ter na koncu delavci in obrtniki.
Moderni sociologi so ugotovili, da se v teh in z takšno družbo upravlja v glavnem z protestantsko etiko, kjer je revščina znak malomarnosti, umazanosti, neumnosti, nemoralnosti in nepomembnosti. Družbi, ki pa je zavestna Boga, veliko oseb posveti svoje življenje ne materialnemu, ampak težijo k znanju in duhovnosti. Nagnjenje k enostavnosti in strogostmi lahko nakazuje na inteligenco, samokontrolo in dovzetnost za višje cilje življenja. Seveda, revščina samo po sebi ni znak teh vrlin, lahko pa se včasih pojavijo kot njihove posledice. V kali yugi se ta možnost pogosto pozablja.
Intelektualnost je še eden ranjenec v zmedeni dobi Kali. Novodobni taki imenovani filozofi in znanstveniki so ustvarili tehnično, ezoterične termine za vsako vejo učenja in ko poučujejo jih ljudje smatrajo učene samo zaradi njihove sposobnosti govorjenja, kateih nobeden ne more razumeti. V zahodni kulturi so grški sofisti med prvimi sistematično zagovarjali retoriko in "spretnost" nad modrostjo in čistostjo, sofistika pa zagotovo kraljuje v dvajsetem stoletju. Sodobne univerze imajo zelo malo modrosti, čeprav imajo nešteto tehničnih podatkov. Čeprav se mnogi sodobni misleci v bistvu ne zavedajo več duhovne resničnosti, so tako rekoč "dobri govorci" in večina ljudi njihove nevednosti preprosto niti ne bo opazila. Beseda dambha se nanaša na hinavca, ki se ima za pravičnega - nekoga, ki ni svet, a se za takšnega prikazuje. V dobi Kali je veliko takšnih oseb, hinavskih verskih fanatikov, ki verjamejo, da so edina njihova pot, resnica in svetloba.
V mnogih muslimanskih državah je tak način razmišljanja povzročil nasilno zatiranje verskih svoboščin in s tem uničil možnost duhovno razsvetljene dialektike. Na srečo v večini zahodnih držav obstaja sistem, ki omogoča svobodno versko izražanje. Verski fanatiki na Zahodu imajo običajno veliko slabih navad, kot so kajenje, pitje alkohola, nezakonit seks, igre na srečo in klanje živali. Čeprav se privrženci gibanja za zavest Krišne strogo izogibajo nedovoljenemu seksu, toksikaciji, igram na srečo in ubijanju živali, čeprav so svoja življenja posvetili nenehnemu poveličevanju Boga, hinavci, ki verjamejo da imajo prav, takšno strogost in predanost Bogu obravnavajo z "hudičevskimi triki ".
Grešniki so razglašeni za vernike, svete osebe pa demoni. Ta patetična nezmožnost dojeti najosnovnejše merilo za duhovnost je pomemben simptom Kali-yuge. V tej dobi se bo zakonska institucija izrodila. Tudi zdaj je poročno potrdilo včasih cinično zavrženo kot "navaden kos papirja". Pozabljeni na duhovni pomen zakonske zveze in napačno prepričanje, da je seks cilj družinskega življenja, poželjivi moški in ženske sodelujejo neposredno v spolnih odnosih, ne glede na formalnosti in odgovornosti do legalnega razmerja. Takšni neumni ljudje izjavljajo, da je "seks naraven", če pa je seks naraven, sta nosečnost in porod tudi naravni. Za otroka je naravno, da odrašča z ljubeznijo očeta in matere in ima vse življenje enega očeta in mater. Psihološke analize potrjujejo, da morata oče in mati skrbeti za otroka, zato je očitno naravno, da mora spolnost spremljati tudi trajna zakonska zveza. Hinavski ljudje neomejen seks opravičujejo z besedami "to je naravno", izogibajo pa se naravni posledici seksa - nosečnosti - uporabljajo kontracepcijo, kar zagotovo ni naravno. Takšne hinavščine in norosti je veliko v dobi Kali.
Verz se konča z izjavo, da bodo ljudje v sedanji dobi zanemarjali pravilno okrasitev svojega telesa. Človek mora svoje telo okrasiti z različnimi verskimi okraski. Vaisnave krasijo telesa s tilakom, blagoslovljenim s Svetim božjim imenom, toda v dobi Kali so bile verske in celo materialne formalnosti nepremišljeno zavrnjene.
V Indiji je veliko svetih krajev, skozi katere tečejo reke. Nespametni vneto iščejo odrešitev od greha s kopanjem v teh rekah, vendar niso pripravljeni sprejeti navodil učenih Gospodovih bhakt, ki živijo v takih krajih. Oseba bi morala iti na takšna mesta, iščoč duhovno razsvetljenje, in ne samo obredno kopanje. V tej dobi si ljudje neutrudno urejajo lase v različne sloge in tako poskušajo povečati svojo lepoto in spolnost. Ne vedo, da prava lepota prihaja iz srca, iz duše, da je resnično lep človek tisti, ki je čist. Ker se v tej dobi težave povečujejo, bo uspešen tisti, mu bo uspelo napolniti trebuh, tisti, ki bo uspel preživljati svojo družino, pa bo veljal za strokovnjaka na področju ekonomije. Religija, če jo bomo izvajali, bo le zaradi ugleda in brez bistvenega razumevanja Vrhovne Božanske Osebnosti.
Ker bo Zemlja polna sprevržene populacije, bo lahko kdor koli iz katerega koli družbenega razreda, ki se bo izkazal za najmočnejšega, pridobil politično moč.
Prebivalci, ki so izgubili svoje žene in posesti zaradi požrešnih in brezobzirnih vladarjev, ki ne bodo nič boljši od navadnih tatov, bodo pobegnili v gore in gozdove.
Izčrpani zaradi lakote in previsokih davkov se bodo ljudje zatekli k uživanju listov, korenin, mesa, divjega medu, sadja, cvetja in semen. Zaradi suše bodo popolnoma uničeni.
Srimad Bhagavatam avtoritativno opisuje prihodnost našega planeta. Tako kot se list po ločitvi od rastline ali drevesa posuši, usahne in razpade, tako tudi človeška družba vene in razpade v nasilju in kaosu, ko je ločena od Vrhovnega Gospoda. Ne glede na naše računalnike in rakete, če nam Vrhovni Gospod ne pošlje dežja, bomo stradali.
Prebivalci bodo strašno trpeli mraz, veter, vročino, dež in sneg. Mučili jih bodo tudi prepiri, lakota, žeja, bolezni in različne motnje.
Maksimalna življenjska doba v dobi kali bo 50 let.
Ko bo doba Kali prešla, se bodo telesa vseh bitij drastično zmanjšala in verska načela tistih, ki sledijo varnašrami, bodo izginila. Človeška družba bo popolnoma pozabila na Vede, tako imenovana religija pa bo večinoma ateizem. Kralji bodo večinoma tatovi, kraja, laganje in nepotrebno nasilje bo postal poklic, vsi družbeni redovi pa se bodo zmanjšali na nižji sloj kot šudre. Krave bodo kot koze, duhovna zatočišča se ne bodo razlikovala od posvetnih hiš, družinske vezi pa bodo ostale le znotraj zakonske zveze. Večina rastlin bo majhnih, drevesa pa bodo videti kot pritlikava drevesa. Oblaki bodo polni strel, domovi ne bodo pobožni in vsi ljudje bodo postali kot osli. Takrat se bo na Zemlji pojavila Vrhovna Božanska Osebnost. Delujoč z močjo čiste duhovne kreposti, bo rešil večno vero.
Pomembno je, kar poudarjajo ti verzi , da bo večina tako imenovanih religij v tej dobi ateizem (pasanda-pracure dharma). Potrditev napovedi Bhagavatama, je odločitev vrhovnega sodišča ZDA, ki navaja, da je religija lahko tudi sistem prepričanja, v katerem ni vrhovnega bitja. Tako mnogi ateistični voidistični sistemi prepričanj, pogosto uvoženi z vzhoda, pritegnejo pozornost sodobnih ateističnih učenjakov, ki v sodobnih ezoteričnih knjigah najdejo podobnosti med vzhodnim in zahodnim voidizmom. Ti verzi nazorno opisujejo številne gnusne simptome Kalijeve dobe. In na koncu te dobe bo Gospod Krsna prikazan kot Kalki, da bo odstranil demonske osebe z obraza Zemlje.
Gospod Višnu - Vrhovna Božanska Osebnost, duhovni učitelj vseh gibljivih in nepremičnih živih bitij in Vrhovna Duša vseh - je rojen, da ščiti verska načela in reši svoje svete bhakte pred reakcijami materialnega dela.
Gospod Kalki se bo pojavil v domu velike duše Višnuvyase , najbolj cenjenega brahmana v vasi Shambala,.
Gospod Kalki, Gospodar vesolja, bo zajahal svojega hitronogega konja Devadatto, vzel svoj meč in se odpravil na pot po Zemlji, kjer bo pokazal svojih osem mističnih obilj in osem božanskih lastnosti. S svojim neprimerljivim sijajem in jahajoč z izjemno hitrostjo bo pobil milijone tatov, ki so si upali obleči kraljevsko obleko.
Ti verzi opisujejo razburljive zabave Gospoda Kalkija. Vse bo očaral mogočen, čeden mladenič, ki bo s hitrostjo strele na čudovitem konju bičal in z mečem v roki surovo uničil demonske ljudi.
Seveda lahko fanatični materialisti trdijo, da je takšna podoba Gospoda Kalkija le prikaz božanstva kot izmišljotine človeškega uma - mitološkega božanstva, ki so ga izumili ljudje, ki morajo verjeti v neko nadrejeno bitje. Ta argument ni logičen in ne predstavlja nobenega dokaza. To je samo mnenje določenih ljudi. Vodo potrebujemo, vendar to ne pomeni, da jo človek ustvarja. Potrebujemo tudi hrano, kisik in marsikaj drugega, česar si nismo ustvarili. Ker je naša splošna izkušnja, da naše potrebe ustrezajo razpoložljivosti obstoječih stvari in da bo naša potreba po Vrhovnem Gospodu pokazala, da On dejansko obstaja. Z drugimi besedami, narava nas obdari z občutkom potrebe po stvareh, ki že obstajajo, in to je pravzaprav nujno za naše počutje. Podobno doživljamo potrebo po Bogu, ker smo dejansko del Boga in ne moremo živeti brez njega. Na koncu Kali-yuge se bo isti Bog prikazal kot močan avatar Kalki in odstranil onesnaženje demonov.
Potem ko bodo vsi lažni kralji pobiti, bodo prebivalci mest začutili vetrič, ki bo nosil najsvetejši vonj sandalovine in drugih okrasov Gospoda Vasudeve, njihov um pa bo potem postal transcendentalno čist.
Nič ne more preseči vzvišene izkušnje bitja kot njegovo dramatično reševanje pred velikim junakom, ki bi bil v tem primeru Vrhovni Gospod. Smrt demona na koncu Kali-yuga bo spremljal vonj duhovnega vetra in tako bo vzdušje postalo zelo očarljivo.
Ko se bo Gospod Vasudeva, Vrhovna Božanska Osebnost, pojavil v njihovih srcih v svoji transcendentalni obliki kreposti, bodo preostali prebivalci ponovno obilno naselili Zemljo.
Ko se bo Vrhovni Gospod pojavil na Zemlji kot Kalki, vzdrževalec religije, se bo začela Satyayuga in človeška družba bo dobila potomce v čisti vrlini.
Ko bodo Luna, Sonce in Brhaspati skupaj v ozvezdju Karkata in ko bodo vsi trije istočasno vstopili v lunino hišo Pusya, se bo doba Satya ali Krt začela ravno od tega trenutka.
Odlomek iz Šrimad Bhagavatama 12 spev
Njegova Božanska Milost Šri Šrimad A.C. Bhaktivedanta Swami Šrila Prabhupada
Posvečeno Šrila Prabhupadi in Bhaktisiddhanti Sarasvatiju
Hridayananda dasa Goswami vodja projekta, prevajalec, komentator in lektor
Gopiparanadhana dasa Adhikari prevajalec, komentator in lektor sanskrta
Dravida dasa Brahmacari lektor angleškega jezika
Prevod iz hrvaškega jezika : Sadacara dasa
