Jayapataka Swami
Ena od dobrih duš, ki jih je Krišna poslal Šrila Prabhupadu, je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja, ki služi Šrila Prabhupadu kot »nesebičen delavec« zadnja 3 desetletja.
Rojstvo, otroštvo in izobraževanje
Jayapataka Swami se je rodil kot John Gordan Erdman 9. aprila 1949 (ekadasi po ramanavami) v Milwaukeeju v Wisconsinu v ZDA Johnu Hubertu in Lorraine Erdman. Rodil se je v razkošnem okolju, dedek je bil ustanovitelj velike tovarne barv, ki je bila v času njegovega rojstva večmilijonski koncern. Kasneje je bil HH Jayapataka Swami Maharaja vesel, ko je videl, da njegovo ime – Gordan John (Gour Dhan Jan) – že nakazuje, kar je Šrila Prabhuapda potrdil, da sta bila on in dva druga bhakte prej sodelavca Gospoda Caitanye in da sta se rodila na zahodu, da bi olajšala širjenje zavesti Krišne po vsem svetu.
Ko je bil Jayapataka Maharaja star enajst let, se je na predlog svojega dedka s klicanjem božjega imena pozdravil kožne bolezni. Pri 14 letih je skoraj brez truda diplomiral na šoli St. John's academy, pripravljalni šoli za univerzo, v samem vrhu svojega razreda. Več večjih univerz po Ameriki mu je ponudilo polne štipendije, vključno s šolnino, knjigami, hrano, namestitvijo in dodatnimi stroški. Sprejel je sprejem na univerzo Brown. Tam ga je kot svežega vpisanega gostujoče predavanje o Budovem življenju tako ganilo, da je izgubil vsako zanimanje za študij in začel iskati duhovnega učitelja. Po nekaj časa iskanja in varčevanja je ugotovil, da bo moral oditi iz Indije, da bi našel svojega učitelja.
Ko se je pripravljal na odhod v Indijo, je srečal bhakte Njegove Božanske Milosti AC Bhaktivedanta Swamija Srila Prabhupade, ustanovitelja ačarje Mednarodnega društva za zavest Krišne, ki je v parku izvajal kirtan in razdeljeval BTG. Ko je en bhakta pristopil k njemu, da bi vzel kopijo BTG, je bil osupel, ko je videl tilak na njegovem obrazu in ob čudnih občutkih je začel teči. Po nekaj minutah teka se je ustavil, da bi razmišljal o tem, kar je videl in kako je bil tako prizadet. Bila je izkušnja videti nekaj po dolgem času, ponovno prebujenje nečesa, kar je bilo zaspano in skrito njegovemu spominu. Odšel je nazaj v park, a takrat so bhakte izginile!
Tam je začel iskati bhakte Hare Krišna. Ker ISKCON ni bil zelo znan, jih dolgo ni mogel najti. Končno je med pripravami na Ratha-yatro v San Franciscu našel lokacijo centra ISKCON. Prišel je v tempelj, kjer je HG Jayananda prabhu izdeloval ratha voziček za Jagannatha. Njegovo Svetost Jayapataka Swami Maharaja je Jayananda prabhu pritegnil v službo Ratha. Kasneje je srečal Šrila Prabhupado, ki ga je spodbujal tako, da ga je povabil, naj s seboj vzame prasadam in poskrbel, da je dobil več kot le velikodušne porcije.
V samo dveh mesecih po obisku ISKCON-a se je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja odločil, da se bo zavezal načelom ISKCON-a. Jayananda prabhu si je obril glavo in vsi so bili presenečeni, ko so videli, da se je v dveh mesecih po tem, ko je prišel v stik z ISKCON-om, obril in pridružil. Leta 1968 je Gordan John opravil prvo iniciacijo v Montrealu v Kanadi in dobil ime Jayapataka dasa brahmachari in zelo kmalu je bil nagrajen z 2. iniciacijo v New Yorku.
Nekaj let pozneje, ko je razpravljal o težkih razmerah v Mayapurju, je Šrila Prabhupada omenil ime 'Jayapataka' takole:
Jayapataka Maharaja: Dali ste mi ime Jayapataka. Upam, da se to ime uresniči, da bo zmaga. Prabhupada: To se je že uresničilo.
Jayapataka Maharaja (takrat Jayapataka dasa) je začel opravljati številne službe za ISKCON in Šrila Prabhupado. Prva najpomembnejša je bila služba predsednika ISKCON Montreal. Šrila Prabhupada mu je v pismu napisal: "Za zdaj mislim, da ne moreš zapustiti Montreala ... Tvoja služba je tam preveč dragocena."
Medtem ko je bil v Montrealu, je Njegova svetost sodeloval pri tiskanju knjig in njihovem pošiljanju v druge centre ISKCON po vsem svetu. V pismu z dne 6. oktobra 1968 mu je Šrila Prabhupada napisal: "Zanima me ustanovitev tiska, tako da če boš lahko to uredil, bo zelo lepo." Njegovo služenje Bhaktivedanta Book Trustu se je nadaljevalo v Indiji in traja do danes, saj je eden od skrbnikov BBT.
Kasneje, po navodilih Šrila Prabhupada, je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja odšel v Toronto, da bi tam odprl center. Ko je Jagadish kot predsednik prevzel center v Torontu, je pisal Šrila Prabhupadu in ga spraševal o njegovi službi in Šrila Prabhupada mu je rekel, naj gre v Indijo z dolgoletno vizo, saj "imamo tam veliko dela".
Let Jayapataka Maharaja v Indijo že daje namig o njegovem strokovnem znanju pri potovanju z največjo možno kilometrino in najmanjšimi stroški. Letel je 48 ur na "najcenejšem letu v zgodovini" Montreal – London – Bruselj – Bombaj – Kalkuta.
V Kalkuti se je Jayapataka Maharaja začel učiti bengalščino tako, da je šel kupit sadje in zelenjavo. Skupaj z drugimi bhaktami je vodil hišne programe, organiziral pandal programe in osebno odšel na nagar sankirtan in razdeljevanje knjig, čeprav je bilo v mestu toliko nasilja.
Kmalu so bhakte našli novo mesto v Mayapurju in Šrila Prabhupada je 29. avgusta 1970 prispel v Indijo. Ko je prišel, je bilo znano, da je Šrila Prabhupada že dal sannyas iniciacijo 9 osebam v ZDA. Šrila Prabhupada je nekega dne poklical Jayapataka dasa in ga vprašal, ali bi vzel sannyaso in v odgovor je rekel: "Da, Prabhupada, kar hočeš".
Tako je na dan najbolj ugodnega Radhashtamija leta 1970 v Kalkuti Šrila Prabhupada osebno izvedel ognjeno yajno in Jayapataka dasa je dobil sannyas iniciacijo. Ta 12. sannyasi učenec Šrila Prabhupada bo odslej znan kot Tridandi Biksu Jayapataka Swami.
Prihod v Mayapur in večno služenje svetemu Dhamu. Ko je ISKCON dobil deželo v Mayapurju, je HH Jayapataka Swami Maharaja odšel tja po navodilih Šrila Prabhupada. Ko je prvič prispel v Mayapur, je razumel, da je v sveti deželi, se je poklonil in nato potopil glavo v hladno blato Gange, da bi prejel blagoslove, ter se spominjal, kako je Akrura, ko je vstopil v Vrndavano, videl odtise lotosovih stopal Krišne v svetem blatu Vrndavane.
V Mayapurju je bilo z Njegovo Svetostjo Jayapataka Swami Maharadžo še 5 drugih bhakt. Ker je bilo sredstev malo, se je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja začel ukvarjati s kmetijstvom. Preučil je več knjig, se naučil različnih metod in dobil najboljši pridelek. Lokalni kmetje so bili presenečeni in so se želeli učiti od njega. To je pomagalo vzpostaviti trajen odnos z lokalnim prebivalstvom. Maharadža jih je učil sodobnih tehnik poljedelstva, kmetje pa so ga učili bengalščine. Začel je poučevati bengalščino, kjer so ga njegovi redki poslušalci popravljali v njegovem jeziku in kmalu je začel izpopolnjevati svoje znanje jezika. Jayapataka Maharaja se je želel učiti že leta 1968, ko je bil na Zahodu, vendar se tam to ni zdelo potrebno. Njegova želja je bila samodejno izpolnjena, ko ga je Šrila Prabhupada poslal v Bengal.
Življenje v Mayapurju je bilo v prvih dneh zelo strogo in polno različnih vrst nevarnosti. Bhakte so spali na tleh travnate kolibe. Ker so živeli s svojim pridelkom, bi morali tri mesece jesti isto zelenjavo. Nekoč, ko je bil Šrila Prabhupada tam, so v njegovem stranišču našli veliko kobro. Prabhupada je poklical Jayapataka Maharaja in ta je zelo hitro uspel rešiti Prabhupado. Sčasoma so ob glavnih vratih dobili trisobno skladišče.
Jayapataka Maharaja je kmalu začel nadzirati gradbena dela v Mayapurju in zgrajena je bila umetniška zgradba lotosa. Toda zavistni krogi so bhaktam začeli delati veliko težav. Z dovoljenjem Šrila Prabhupade in policije je HH Jayapataka Swami Maharaja obdržal pištolo za zaščito ISKCON-ovih bhakt in lastnine. Kot je pripomnil bhakta, ki je bil takrat z njim, "On (Jayapataka Maharaj) je bil odličen strelec".
Jayapataka Maharaja je ustanovil tudi različne ekipe bhakt, imenovane »Krišna ekipa«, »Arjuna ekipa« itd., da bi ponoči stražili. Jayapataka Maharaja je bil zelo natančen pri vseh svojih službah v Mayapurju. Bil je zelo previden, da se katera sredstva ne bi porabila po nepotrebnem. Trdo je delal dan in noč in največkrat je na svoj prasadam zamudil vsaj dve uri. Bhakte, ki so delali zanj, so vedno ugotovili, da ko so mu prinesli neko zadevo, je ni le rešil, ampak ji je dodal tudi nove razsežnosti širitve. Zgodnji bhakta, ki je delal z njim, je pripomnil: "Zelo malo je ljudi, ki jim je iz dna srca mar za ISKCON Mayapur. Izkušnje, zvestoba in zmogljivosti Mayapurja v podjetju Jayapataka Maharaja so neprimerljive."
Pridiganje v Indiji
Z dovoljenjem Šrila Prabhupada je Jayapataka maharaja zaprosil za indijsko državljanstvo. To je pomenilo, da ne more zapustiti države. Ta čas je izkoristil za potovanje po Bengalu v vasi, kjer je pridigal in razdeljeval knjige. Šrila Prabhupada je rekel Jayapataka Maharaju, naj vsak mesec razdeli 10.000 velikih knjig in 100.000 majhnih knjig.
Našel je edinstvene načine distribucije knjig, kot so distribucija na tržnici, pandal programi, festivalski programi in nama hatta. Maharadža si je prizadeval pridigati ne le v mestih, ampak tudi v notranjosti Indije, po vaseh.
Božje kraljestvo
Šrila Prabhupada je imel vizijo templja vedskega planetarija, ki naj bi bil zgrajen v Mayapurju. Pogovarjal se je z znanstveniki in jim rekel, naj raziščejo 5. spev in zgradijo planetarij, prav tako pa je rekel Jayapataka Maharaju, naj to izvede.
Enkrat, ko je Jayapataka Maharaja prišel v sobo, da bi videl Šrila Prabhupada, je rekel: "Dal sem ti Božje kraljestvo. Zdaj pa ga razvijaj." Jayapataka Maharaja je to ugotovil kot resno in hkrati humorno izjavo.
V obdobju začetnega razvoja Sri Mayapurja Candrodaya Mandirja so predsedujočega predsednika mandire, Sri Sri Radha Madhavo, pripeljali v Mayapur in Jayapataka Maharaja Jih je prepoznal iz sanj, ki jih je nekoč imel pred leti, ko je pridigal na Zahodu.
Leta 1977 so lokalni vaščani napadli ISKCON Mayapur. Poskušali so vse odnesti in bhakte so aretirali. Takrat je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja mobiliziral domačine in organiziral veliko procesijo od Mayapurja do Chand Kazi samadhija in nato do templja Jagannatha. Pohoda se je udeležilo približno 25.000 ljudi, sestavljenih iz 168 kirtanskih skupin.
Namahatta
V Los Angelesu leta 1970, preden je Jayapataka Maharaja prišel v Indijo, se je Prabhupada ustavil pred cerkvijo in rekel, da bo v prihodnosti le nekaj bhakt v templjih, veliko pa jih bo vadilo na svojih domovih. Takrat je Jayapataka Maharaja to težko razumel, saj je večina bhakt živela v templju in ni bilo občestva.
Vendar pa so mu protestni pohod in odkritje 168 kirtanskih skupin ter njegove storitve distribucije knjig, pandal programov, hišnih programov in vpisovanja življenjskih članov pomagali razumeti, da je toliko ljudi, ki jih zanima Krišna in da jim je treba posvetiti več pozornosti.
Da bi vključil vse te bhakte in jih usposobil, je HH Jayapataka Swami Maharaja najprej razmišljal o ustanovitvi organizacije ISKCON Sankirtan ali ISO. Šrila Prabhupada ni samo blagoslovil ta projekt, ampak mu je tudi povedal, da lahko vaščani pridejo v tempelj, ostanejo nekaj dni, dobijo idejo o zavesti Krišne in se vrnejo v svoje vasi ter vzpostavijo isto stvar v svoji vasi.
Po Šrila Prabhupadovem odhoduje HH Jayapataka Swami Maharaja dobil Gaudiya Patrika od Bhakti Caru Maharaja, ki podrobno razlaga sistem pridiganja Namahatta. To je navdihnilo Jayapataka Maharaja, da je vzpostavil, razširil in razvil to metodo oznanjevanja.
V zadnjem času je Jayapataka Maharaja razvil tudi sistem pridiganja Bhakti Vrksa, ki pomaga pridiganju namahatta tako, da omogoča širše pridiganje in nudi intenzivno in osebno usposabljanje bhaktam, tako da ima vsakdo priložnost, da se usposobi za čistega bhakto, medtem ko se ukvarja z dejavnostmi pridiganja.
Čoln Nitai Pada Kamala
En bhakta v Mayapurju je bil na turneji po Gangi z ladjo iz Padme in to je Jayapataka Maharaju dalo idejo o zabavi s čolnom. Dobil je dovoljenje odgovornih bhakt in iz New Yorka in ti so mu poslali dovolj denarja za nakup čolna. Jayapataka Maharaja je osebno šel in kupil čoln iz Diamond Harbourja, Habrah, v Mayapur. Tukaj je zanimiv pogovor, ki kaže na Šrila Prabhupadovo zanimanje za ta način pridiganja:
Jayapataka: Bi rad danes videl gošalo ali čoln, Šrila Prabhupada? Prabhupada: Na kateri strani je čoln? Naravnost? Bhavananda: Čoln je pri Hulor Ghatu. Prabhupada: Čoln je vreden ogleda. (smeh) [odmor] Jutranji sprehod, 17. januar 1976, Mayapur.
Šrila Prabhupada je čoln poimenoval "Nitai Pada Kamala". Kmalu se je v Mayapurju pojavil niz božanstev Gour Nitai in Šrila Prabhupada jih je osebno namestil v čoln.
Hrana za življenje
Šrila Prabhupada je pisal bhaktam v Mayapurju: "Želim, da razdelite prasadam vsaj stotinam ljudi dnevno in zelo široko oglašujete po vsej provinci Nadia, da bi ljudje prišli tja in vsak dan brezplačno vzeli prasadam." DO LETA 1973 jim je Šrila Prabhupada pisal, da je vesel poročil o razdeljevanju prasdama. Leta 1974 je Prabhupada želel zgraditi paviljon za razdeljevanje prasadama v Mayapurju, kjer bi lahko prasadam vzelo tisoč ljudi hkrati.
Leta 1978, ko so poplave pustošile po Zahodni Bengaliji, je Jayapataka Maharaja večkrat tvegal svoje življenje in se z neprimernimi čolni spopadel s poplavno vodo, da bi vaščanom, ki so obtičali na krošnjah dreves in strehah, dostavil nujno pomoč ob poplavah. To in nešteto drugih nesebičnih storitev za množice Indije je povzročilo, da je na desettisoče vaščanov vložilo peticijo pri centralni vladi, naj Jayapataka Maharaja podeli indijsko državljanstvo. To mu je leta 1978 podelilo ministrstvo za notranje zadeve vlade Unije.
Jayapataka Maharaja je svetovni predsednik za 'Hrana za življenje' in ISKCON-ove programe pomoči pri hrani. Sam potomec Advaite Acharye je izbral HH Jayapataka Swami Maharaja, da bo odgovoren za letni program razdeljevanja prasdama v Santipurju.
Mayapur Mandala Parikrama in romanja
Šrila Prabhupada Mayapur naj bo središče, kjer bi se lahko zbrali bhakte z vsega sveta in se duhovno okrepili za nadaljevanje pridiganja. Marca 1974 je potekal prvi festival Gour Pournima. Festivalu se je pridružilo štiristo bhakt iz Amerike, Anglije, Evrope, Južne Amerike, Avstralije, Indije in drugih delov sveta.
Tako je prvič leta 1974 HH Jayapataka Swami Maharaja vodil skupine bhakt na parikramo (romanje) do lokalnih svetih krajev. Ta obisk Mayapurja bi predstavljal prvo polovico indijskega romanja bhakt; po desetih dneh naj bi šli v Vrndavano.
Navadvipa Mandala Parikrama se od takrat nadaljuje s številom udeleženih bhakt, ki vsako leto narašča na tisoče. Med temi parikramami Njegovo Svetost Jayapataka Swami Maharaja ne skrbi samo za duhovno resnost vseh bhakt, ampak kot popoln gostitelj tudi poskrbi, da so udobno nameščeni.
Jayapataka Maharaja je prav tako pred kratkim uvedel 'Ganga Safari' za obisk tistih svetih krajev, povezanih z Gospodom Čaitanjo, ki so dostopni le ob rečnem toku. Podobno vodi turnejo po svetih krajih v Indiji in sosednjih državah, da domorodcem omogoči, da vidijo, kako so 'tujci' srečni, ko sledijo zavesti Krišne, in da bhakte bolj izpostavijo romarske kraje. Vse to je organizirano zelo lepo in učinkovito.
Dosmrtni predsednik dobrodelnega sklada Bhaktivedanta Swami
5. novembra 1977 je Jayapataka Maharaja odšel v Vrndavano, da bi se srečal s Šrila Prabhupado. Prabhupada mu je rekel: "Ustanavljam Bhaktivedanta Swami Charity Trust" in dodal, "ti si dosmrtni predsednik." Jayapataka Maharaja je v tem času prav tako dobil mandat od Prabhupade, da združi družino Sarasvat, ohranja sveto dham Gospoda Caitanye in služi romarjem.
Neskončna potovanja in odgovornosti GBC
Začetek neskončnih potovanj in odgovornosti GBC Devet let po prihodu v Indijo, končno leta 1979, je Jayapataka Maharaja dobil indijsko državljanstvo. Syamananda prabhu je njegovi svetosti dal 'vozovnico okoli sveta' in ga tako spodbudil k potovanju. Nato ga je okoli leta 1980 Hridayananda Maharaja povabil na obisk v Južno Ameriko. S tem so se začeli njegovi obiski Južne Amerike, Čila, Peruja, Bolivije. Kasneje je prišel Ekvador in drugi kraji v Južni Ameriki.
Leta 1982 je Jayapataka Maharaja na prošnjo Hridayanande Maharaja, Balavanta prabhuja in Rupanuga prabhuja naredil bazo v jugovzhodni ZDA. Kar se je šele začelo kot obisk, je kmalu pripeljalo do tega, da je na tem območju postal GBC. V tem se je uveljavil.
Leta 1984 je Hamsadutta zapustil ISKCON in takrat je obstajala nevarnost, da bo Malezija izključena iz ISKCON-a. Potem so Jayapataka Maharaja poslali v Malezijo, da bi ga rešil, in tam je preživel 21 dni naenkrat, kar je bil rekord. Skupaj s harijem Sauri prabhu jim je uspelo rešiti situacijo. Od takrat Njegova svetost skrbi za pridiganje v Maleziji. Kasneje je bil dodan Singapur.
Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja je tudi GBC za Assam. Velike velikosti karatalas (whompers), ki močno prispevajo k ekstazi njegovih kirtanov, so tradicionalna vrsta karatala v Assamu. To je bilo predstavljeno njegovi svetosti v Assamu. Čeprav se v Assamu igra drugače kot je vajen Jayapataka Maharaja, je razvil ta način igranja na karatale.
Jayapataka Maharaja je začel kot GBC v vzhodni Indiji, ki vključuje Bihar, Orisso in Bengal. Od leta 1980 do 1999 je bil GBC za jugovzhod ZDA in Južno Ameriko. Je tudi GBC za Ekvador, Peru, Bolivijo in Čile. Jayapataka Maharaja deluje kot Co-GBC na Daljnem vzhodu.
Je tudi minister za kongregacijsko pridiganje in minister za kongregacijski razvoj, podpredsednik Svetovne hindujske federacije in vodja družine Sarasvat.
Medtem ko je bil nameščen v Indiji, je Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja potoval po vsej Bengaliji in Bangladešu ter obiskoval vasi, kjer je izvajal sankirtano in razdeljeval knjige. Kasneje, ko je dobil indijsko državljanstvo in so ga številni voditelji povabili, da obišče njihove države, je začel, kot se zdi, neskončno potovanje. Potovalni agenti so presenečeni nad obsegom njegovih potovanj, ki so prav tako opravljena z zelo natančnimi izračuni in načrtovanjem, da bi dosegli največ kilometrine z najmanj stroški.
Ne glede na to, koliko HH Jayapataka Swami Maharaja rad potuje na vse dele sveta in sprejme vsako obremenitev za namene pridiganja, je zanj velika strogost, da mora skrivati simbole vaišnave s svojega telesa, ko je povabljen, da pridiga v nekaterih tujih državah.
Festivali in praznovanja
Jayapataka Maharaja osebno rad obiskuje ratha-yatre preprosto zato, ker mu je všeč Gospod Jagannatha. Med ratha-yatro v San Franciscu je prvič prišel v ISKCON in njegova prva služba je bila izdelava Jagannathinega rath vozička. Zato verjame, da je bhakta po milosti Gospoda Jagannatha.
Njegova svetost je obiskal Puri med ratha-yatro v prvem letu svojega obiska v Indiji in Šrila Prabhupada mu je tudi rekel, naj zgradi tempelj za Jagannatha v Puriju, za kar si prizadeva.
Kjer koli že obstaja, bhakte ratha-yatre nestrpno povabijo HH Jayapataka Swami Maharaja, da se udeleži in navdihne bhakte s svojim ekstatičnim kirtanom in neumornim plesom. Jayapataka Maharaja se prav tako udeležuje čim več ratha-yater ter pleše in poje za Gospoda Jagannatho, pri čemer pozabi na svojo utrujenost zaradi potovanja ali drugih storitev.
Združevanje družine Sarasvat Gaudiya
Sprva je Jayapataka Maharaja nekaj mesecev ostal v Gaudiya Mathi v Kalkuti in Mayapurju ter si prislužil njuno doživljenjsko spoštovanje. To kratko obdobje bivanja v gaudiya math je bila morda ureditev Gospoda Krišne, saj je HH Jayapataka Swami Maharaju olajšalo stik z nekaterimi Gaudiya math. Medtem ko je bil Šrila Prabhupada v Mayapurju, ga je Prabhupada poslal, ker je znal bengalščino, da dostavi sporočila Sridhara Maharaju, Givinda maharaju in drugim. Ko je torej Prabhupada rekel Jayapataka Maharaju, naj združi Gaudiya Matho, se je potrudil povezati duhovno družino. Po več kot petletnem prizadevanju je bilo končno ustanovljeno Sarasvat Gaudiya Vaisnava Association z blagoslovi Prabhupade in blagoslovi vseh starejših Vaisnavov, kot je Bhakti Pramode Puri Maharaja in drugi ačarije, in njegova svetost je organizator tega združenja.
Sprejemanje učencev
Ob dveh priložnostih se HH Jayapataka Swami Maharaja spominja, kako mu je Šrila Prabhupada rekel: "Pooblaščeni ste, da sprejmete učence, toda v resnici je bonton v prisotnosti guruja ne bi smeli početi, sicer ste pooblaščeni." In "ti si sannyasi, zato je sannyasi pooblaščen za sprejemanje učencev. To pomeni sannyasa, vendar ne jemlješ v prisotnosti svojega guruja."
Leta 1977, ko se je Šrila Prabhupadovo zdravje slabšalo, je nekoč vprašal Jayapataka Maharadža: "Kaj pravi vaš astrolog?" in Jayapataka Maharaja je omenil, "da je bil v Mayapurju astrolog, ki je prebral Prabhupadov horoskop Bhavanandi skupaj z vsemi voditelji naše družbe pred približno dvema tednoma. Ta človek je rekel, da je Prabhupada nekakšen avatar, ki ga je še posebej pooblastil Bog, tako da lahko svobodno izbira, ali bo prišel ali odšel. Kar zadeva njegove prihodnje napovedi, je rekel, da bo Prabhupadova sedanja bolezen izginila do novembra 28, ko je Venera vstopila v drugo hišo, da si bo vzel še en mesec, da si opomore in da sedem let ne bo nobene bolezni. (iz Dnevnika TKG)
Čeprav so vsi bhakte upali, da bo Šrila Prabhupada ozdravel, je Njegova Božanska Milost zapustila planet 14. novembra 1977. Pred tem je bil HH Jayapataka Swami Maharaja eden izmed enajstih, ki jih je Šrila Prabhupada imenoval za dajanje iniciacije v njegovem imenu, ko je bil resno bolan.
Na podlagi Šrila Prabhupadovih osebnih navodil o tem, kako so sanjasiji pooblaščeni, da sprejmejo učence, ko njihov duhovni učitelj ni več prisoten, po učenju v Šrila Prabhupadovih knjigah, da iniciacijo poda eden v trenutni povezavi učenčevega nasledstva;
Brahma je izvorni duhovni učitelj za vesolje in ker ga je iniciiral sam Gospod, se sporočilo Šrimad-Bhagavatama prenaša po nasledstvu učencev in da bi prejeli pravo sporočilo Šrimad-Bhagavatama, se je treba približati trenutnemu členu ali duhovnemu učitelju v verigi nasledstva učencev.
In potrditev v njegovih pismih, da: Na splošno duhovni učitelj prihaja iz skupine takih večnih Gospodovih sodelavcev; toda vsakdo, ki sledi načelom takšnih vedno osvobojenih oseb, je enako dober kot tisti v zgoraj omenjeni skupini. (Pismo Janardani New York 26. aprila 1968)
Njegova Svetost Jayapataka Swami Maharaja je začel sprejemati učence kot duhovni učitelj v Šrila Prabhupadovi veji Goudiya Vaisnava sampradaye. Več bhakt, ki jih je navdihnila njegova predanost in iskrenost ISKCON-u in Šrila Prabhupadi, je sprejelo njegovo iniciacijo. Veliko več jih še naprej navdihuje Njegova svetost in si prizadevajo prejeti iniciacijo od njega.
Njegova svetost, ki je višji sannyasi učenec Šrila Prabhupada, je do sedaj podelil sannyas iniciacijo 14 bhaktam:
Bhakti Vidya Purna Maharadž, Bhanu Maharadž, Prabhavisnu Maharadž, Bhakti Vikas Maharadž, Mahavisnu Maharadž, Gopal Krišna Maharadž, Mukunda Maharadž, Bhakti Vrajendranandana Maharadž, Bhakti Purusottama Maharadž, Bhakti Vaidurya Madhava Maharadž, Bhakti Raghava Maharadž.
Knjige, ki jih je napisala Njegova svetost
Zaradi intenzivnosti njegovih potovanj in raznolikih storitev po vsem svetu Jayapataka Maharaja skoraj ne najde časa za pisanje. Kljub temu je prevedel in komentiral bengalsko pesem Bhakti Siddhanta Sarasvati Thakura 'Vaishna ke?' Da bi nasprotoval špekuliranim idejam o rtvikizmu, ki nimajo podlage na šastrah, je Njegova svetost izdal knjigo z naslovom rtvik-maya-vada-sata dushani, ki daje 100 točk, ki podpirajo pomembnost sprejemanja iniciacije iz trenutne povezave v sampradaji.
Njegova svetost je spreten v načelu yukta vairagya in uporablja vse sodobne pripomočke za širjenje zavesti Krišne. Ko je nastala elektronska pošta, je HH svojim učencem in drugim zainteresiranim naročil, naj ostanejo v stiku z njim prek elektronske pošte, ko potuje po svetu. Oblikovana je bila tudi konferenca po elektronski pošti, kjer so mu bhakte lahko postavljali vprašanja o zavesti Krišne. Ta vprašanja in odgovori so bili zbrani v knjigi z naslovom "Duhovne resnice iz kibernetičnega prostora".
Čakajo na objavo prevod Caitanya Bhagavata, 'Spomin na Prabhupado' in 100 prepisanih predavanj Njegove Svetosti.
Nekaj drugih odgovornosti HH Jayapataka Swami Maharaja v ISKCON-u
1. Območni sekretar seva v Zahodnem Bengalu, Orissi, Biharju, Assamu, Tripuri, Andhra Pradešu, Karnataki, Tamil Naduju, Kerali, Bangaldešu, Nepalu, Šri Lanki, Maleziji, Singapurju, Tajski, Atlanti, Hillsboroughu, Lynchburgu, New Orleansu, Carrierru, Kolumbiji, Boliviji, Čilu, Ekvadorju, Peruju, Andamanski otoki, Meghalaya, Sikkim, Pondicherry in Butan. 2. GBC odbori – član ustavnega in zakonskega revizijskega odbora, član odbora za pregled publikacij ISKCON, član odbora za festival Mayapur-vrndavana, skupina za filozofsko raziskovanje, odbor za priročnik o čaščenju božanstev, odbor za ustanovitev GBC, član odbora izvajalca in odbor za razvoj Purija. 3. V zvezi z Mayapurjem – član odbora za razvoj Mayapurja, vodja oddelka za razstave in tematske parke, vodja oddelka za zemljišča, varnostni ukrepi proti eroziji Gangesa, promocija Sri Mayapurja po vsem svetu, območni sekretar GBC in sodirektor.
Vsestranski
HH Jayapataka Swami Maharaja je vsestranski človek. Ko se ukvarja z distribucijo knjig, to počne z največjo predanostjo in veseljem. Ko organizira festival ali spet namahatta, je to z največjo predanostjo in veseljem. Skoraj ni kraja na svetu, kjer še ni potoval, in skoraj nobene službe, v kateri se ne bi preizkusil. Njegova svetost sprejema vsako službo, ki mu je dana, kot red guruja, Krišne in sadhuja, vse opravlja z ljubeznijo kot daritev svojemu večnemu duhovnemu učitelju om visnupada paramahamsa parivrajaka acharya 108 sri srimad AC Bhaktivedanta Swami Srila Prabhupada.
Vir- biografija Jayapataka Swami