Praznina modernega človeka

Avtor: Slogarca 2 komentarji

Starodavne Vede, ki so zibelka vseh znanj, govorijo, da ima vsakdo luknjo v srcu, kjer manjka kot puzzle samo ena stvar, ljubezen do Boga. Vse dokler ta manjkajoči delček ne zapolnimo z ljubeznijo do Boga, bo ta del ostal zevajoča praznina. In to kljub temu, da jo skušamo zapolniti z milijardami stvarmi.

Še ta uspeh, še to doživetje, še ta avto, še ta najnovejši model mobitela, televizorja, pa hiše, pa vikendi, pa dopusti, pa nagrade, pa kozmetika, čevlji , hvala takšna in drugačna.... zgodi se NIČ. Nič se ne zgodi.

Po kratkotrajni evforiji bum na trdna tla, praznina zazeva še bolj na široko in sledi lov za novimi dosežki, ki nikoli ne zapolnijo večnega koprnenja duše po povezavi z Bogom. 

Kot uveneli cvetovi, ki na koncu padejo kot slama k večnemu počitku, ne zadovoljujoč najglobljega koprnenja duše, stiku s Presežnim. Nasprotno pa ponižni modreci, navzven ubožni, nikoli ne začutijo praznine v sebi. Vsak dan se napajajo iz večnega vodnjaka ljubezni, lepote, resnice in poštenosti. Tako že na tem svetu, v tem telesu dosežejo namembni cilj- povezavo z večnostjo. Ob prehodu na drugo stran pa samo nadaljujejo z življenjem polnim radosti, ki se prevesi v večno srečo na transcendentalnih planetih.

Osvojiti srečo v svetu, v katerem na vsakem koraku preži nevarnost, je že tako ali tako skorajda nemogoče. Danes si, jutri te ni. Lahko zboliš, lahko umreš, lahko postaneš čez noč begunec. Trenutno smo priča veliki nevarnosti vojne, ki nas že skrbi zaradi morebitne motene oskrbe z bencinom, nafto, transporti. 

V senci teh velikih dogodkov, ki pretresajo naš planet, pa v vmesnih fazah vsakdo poskuša na nek način zapolniti nemir v sebi. Mladina z računalniškimi igricami, sedaj je na pohodu umetna inteligenca, ki je vabljiva, a žalibog, kmalu ugotoviš, da tudi popolnoma nezanesljiva.

Enkrat ti en model AI poda tak odgovor, drugič drugačen, zelo zelo previden je treba biti pri nasvetih, ki ti znajo povzročiti tudi težave, ker so nepreverjeni, nezanesljivi.

Premnogi se zapletejo kot vešče v privlačno družinsko življenje, ki je Božji dar in vrti svet naprej preko potomstva in medsebojne pomoči. A tudi v teh skupnostih premnogokrat zazeva praznina in nekdaj goreči ljubimci postanejo sovražniki, ki se varajo, zaničujejo, pretepajo ter preganjajo po sodiščih.

Trenutno je aktualen primer Dončiča, navzven vse sanjsko, a kako je moralo biti gnilo, da zapustiš nosečo partnerico, s katero si skupaj že od otroškh let?

Na koncu kljub slavi, denarju in prestižu- praznina.

Zatorej napolnimo naša srca s pravimi dragulji, spoštovanjem, skromnostjo, ponižnostjo, prijaznostjo ter zavarujmo tudi svoje meje pred grabežljivci, ki radi oskrunijo plemenite in jih enntuziastično zlorabljajo samo in edinole za svoje interese.

Ter zasijmo kot zvezdice z nasmehom na obrazu. 

 

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

 

 

 

Dokler nas spremlja sreča

Avtor: Slogarca 1 komentar

Bodimo hvaležni, dokler nam gre sorazmerno dobro. Premalo spoštujemo vse lepo in dobro, dokler nas spremlja še sreča. Vse jemljemo kot samo po sebi  umevno in se velikokrat jezimo zaradi malenkosti. V tem svetu smo stalno soočeni z dobrim in slabim, ki nas spremljata na naši življenjski poti. 

Kot bi se potopili v val, pa se spet dvignili na površje in že nas spet preplavi nov val, tiste trenutke, ko smo nad gladino, pa enačimo s srečo, čeprav nikoli ne vemo, kdaj nas spet potopi v kakšno tegobo materialne eksistence. Te bede so mešane, lahko doživljamo niz psihičnih in fizičnih tegob, pa smo sorazmerno še vedno trdoživi borci na nogah, lahko nas pa samo ena sekunda rani in poškoduje bolj kot vseživljenjske majhne praske, ki so še obvladljive.

S tem mislim to, da lahko samo ena sekunda v gorah, na cesti, srčne in možganske kapi, mnogotere poškodbe ali tudi nekatere bolezni, ki so zmožne, da ti dejansko v sekundi lahko uničijo ali otežijo vse življenje, da postaneš hrom, slep, neštetokrat zlomljen in ranjen.

 Kako si lahko srečen, če ti življenje da le tu pa tam kozarček grenkega, a te pusti še opravilno sposobnega, srečen v primerjavi s tistimi, ki jim lahko v sekundi odvzame usoda  več, kot bo vzela tebi vse življenje.

Tu se spomnim slavnega   Michaela Schumacherja, ki je doživel tragično nesrečo med smuko v Meribelu. Nesreča, zaradi katere je dobil hude poškodbe glave, po katerih še danes okreva, njegovo zdravstveno stanje pa še vedno ostaja skrbno varovana skrivnost. Tolikokokrat bi se lahko poškodoval na dirkah, a ena sama sekunda mu je končala srečno in bogato življenje in ga pustila v nedvomno težkem stanju, kjer je skrit pred javnostjo.

Zato je treba blagoslavljati vsak dan, uro, leto, ko smo še zmožni uživati vse lepo, kar nas obdaja v sorazmernem zdravju in dobrem počutju. Nikoli ne smemo biti nehvaležni in se fokusirati na malenkosti, dokler nam je življenje še blagohotno naklonjeno.

Ni vredno biti vznemirjen zaradi kakšne posvetne stvari, ki ti je tako ali tako dana le za kratek čas na posodo. Vsak dan užiti vse lepo in dobro, kar nas obdaja, narediti kakšno dobro delo, se smejati in iztržiti iz dneva največ, kar lahko. To naj bo naš vsakodnevni moto.

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Rss feed za ta tag