Slogarca

Z neverjetno hitrostjo beži čas mimo nas, videti je, da starejši kot smo, hitreje bežijo dnevi, meseci, celo leta. Zakaj je tako, obstaja veliko teorij, a še vedno je tudi neznanka. Morda zato, ker z leti postajamo počasnejši in vse, kar smo nekoč naredili s svetlobno hitrostjo, sedaj naredimo po polžje?

Kakorkoli že, imamo rok trajanja in to nas plaši. A samo še toliko let imam pred seboj, le kam je šla mladost, zrela leta, kako se je vse tako hitro odvrtelo? Z nekaterimi storjenimi stvarmi smo zadovoljni, nekatere obžalujemo, a vselej imamo na voljo popravne izpite, znova in znova, v naslednjih življenjih. Če verujemo v reinkarnacijo seveda, če ne se lahko nadejamo raja, pekla ali vic ali pa niča, če smo brez vere v posmrtno dimenzijo.

Kakor koli že, že smo se znašli pred koncem leta 2025, ki je postreglo z mnogimi dogodki, od vojne v Ukrajini, ki kar traja, pa napada Izraela na Iran, pa rožljanja Trumpa, ki bi napadel Venezuelo, pa genocida v Gazi.

Izven teh velikih svetovnih dogodkov je vsak posameznik preživljal svoje odmerjene dneve v dobrem in slabem, z nizom lepih in manj lepih trenutkov, vselej pa obstaja ta največja želja- samo da bi bil zdrav!

Ko te telo začne opominjati z malimi znaki, da nisi več v 20-ih, pa ko gre strah pred boleznijo mimo ugotoviš, da je spet največja sreča- Zdravje.

Tako nenehno ponavljana misel naših starejših dragih, ki mnogih že ni več med nami, postaja z leti življenjsko realna, da res brez zdravja nič ni.

Aleksander Čeferin;
"You know how it is, in the end we all stand naked and barefoot before someone. And then no money will help you, then no power and no influence will help you. https://t.co/Bwbmq76JFh pic.twitter.com/CIX1a71BEY

— slogarca (@slogarca91969) December 21, 2025

Če ležiš v postelji, pa ne moreš niti do kopalnice, ti tudi kup zlata ne bo pomagal. Danes berem prekrasne misli Aleksandra Čeferina, ki je prestal zahtevno operacijo, citiram;

Ali se tudi vam zdi, da čas teče vedno hitreje, kot bi se pospeševal? Starejši kot smo, bolj hitro mimo nas drvijo ure, dnevi, meseci in leta. Včasih se kar zamislim, koliko časa mi je še ostalo, če se bo vse odvijalo s takšno bliskovito hitrostjo.

Še včeraj je bil videti čas neskončen, danes se je ta neskončnost že zreducirala na končno postajo, tam nekje do sto let?? Če bo sreča.

Vsak si želi še izpopolniti vse svoje cilje na tem zemeljskem prebivališču, tako duhovne kot materialne. Morda še postati boljša oseba, narediti še kaj za sočloveka, še kaj dobrega, kar nam zna prinesti odpustke ob končni sodbi.

Ko si mlad, je vse videti kot stagnacija, ki se z bežanjem let pretvori v drvenje dogodkov in časa, da se vmes kar zdrzneš, a ni bilo ravno včeraj novo leto? Vsaj tako se ti zdi, a smo že konec februarja. Zanimiv je citat iz vedskih spisov, kjer piše;

Vse, kar se dogaja v okviru časa, ki sestoji iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, so samo sanje.

Vsekakor bi marsikdo tu zmajeval z glavo, kakšne pravljice pa so to, a če pogledamo nazaj v pretečena desetletja našega življenja, ali ni vse zavito v neko meglo, vse  kot bi zbledelo, pa tudi desetletja so v spominu morda zgolj kot ena sekunda, ki je zdrvela s svetlobno hitrostjo mimo nas. Ali še to, ko zaspimo, pa pozabimo na vse, kdo in kaj smo, ničesar več ne vemo o sebi, v spečem stanju pozabimo na svojo identiteto v budnem stanju.

Preberi celoten članek - Čas se pospešuje