ŠTIRI YUGE (DOBE)

Avtor: Slogarca 1 komentar
Sodobna zahodna družba je bila zgrajena na predpostavki, da je čas vedno linearen, da so se ljudje razvili iz opic, lovci so postali kmetje, civilizacija se je razvila iz kmetijstva in da smo zdaj na vrhuncu industrijskih, tehnoloških in človeških dosežkov. To je ateistični »racionalistični« pogled na zgodovino, ki se je populariziral v zadnjih približno tristo letih. To sodobno paradigmo dobro predstavlja spodnja satirična animacija.
 
Vendar pa številne starodavne kulture sveta, pa tudi nekatere sodobne religije, opisujejo povsem drugačno sliko. Prvič, vedno obstaja Stvarnik in stvaritev človeka in civilizacije. Vedno obstaja namen, morala in cilj za človeštvo – Božji načrt.
 
Najstarejša modrost, kar jih je bilo kdaj napisanih, indijske Vede in Purane, opisujejo ciklično naravo človeškega razvoja, večni cikel ustvarjanja in uničenja – vendar je to cikel od reda do kaosa – od vrline do nereligioznosti skozi vsa človeška obdobja. To se imenuje Catur-yuga ali Maha-yuga, neskončen cikel štirih dob ali eonov, imenovanih Yuge.
 
Ko vrlina postopoma izginja, materialna tehnologija postaja naprednejša. Kljub temu pa je zaradi vojn in propada civilizacij materialna znanost, ki so jo dosegli starodavni ljudje, pogosto izgubljena za človeštvo- na primer natančno oblikovanje megalitov v Egiptu in Peruju ter oborožene vesoljske ladje, omenjene v starodavni Indiji.
 
Čeprav se v Tretā-yugi poučevali o znanosti, vključno s kemijo, arhitekturo in aerodinamiko, so se vedno uporabljale ekološko in duhovno. V Kali-yugi pa znanstveni napredek zaznamujejo pohlep, nečimrnost, vojskovanje, onesnaževanje, dogma, prevara, ateizem, izumrtje vrst in uničevanje okolja.
Morda vas bo presenetilo, ko boste izvedeli, da so starodavni vedski Arijci, Sumerci, Perzijci, budisti, stari Grki, Judje, muslimani, krščanstvo in srednje ameriški Azteki vsi pisali o štirih človeških dobah, imenovanih tudi zlata doba, srebrna doba, bronasta doba in železna doba. Vedska, budistična, grška in azteška različica so ciklične narave, medtem ko so perzijska, hebrejska, krščanska in islamska različica linearne – z nastankom raja, padcem človeštva in končno prenovo sveta.
 
Začeli bomo z vedskimi opisi štirih dob, zlasti iz Bhāgavata Purāṇe in Vāyu Purāṇe, ker so ti opisi zelo podrobni in jih potrjuje tudi druga vedska literatura. Eoni se imenujejo Krita [Satya] Yuga, Tretā Yuga, Dvāpara Yuga in Kali Yuga. Nato bomo te opise primerjali z opisi drugih kultur po svetu, tako cikličnimi kot linearnimi. Najprej kratek oris štirih yug, nato pa podroben opis vsake posebej.
 
Preden opišemo tradicionalno puransko razumevanje štirih yug, je treba opozoriti, da je Sri Yukteswar (1855–1936) izumil veliko krajši »sistem yug«, ki je cikel upadanja skrajšal na samo 12.000 človeških let in mu dodal obratni 12.000-letni cikel naraščajoče morale. To teorijo so pozneje ovekovečili tudi drugi, vključno z njegovim učencem Paramahanso Yoganando in Teozofskim društvom, z namenom preverjanja puranskega znanja s sodobnim znanstvenim opazovanjem »precesije enakonočij« skozi zodiak, ki v povprečju traja 24.000 let. Vendar te teorije kratkih yug ne podpira nobena tradicionalna vedska ali puranska literatura.
 
ŠTIRI VELIKE DOBE ČLOVEŠTVA
Bhāgavata Purāṇa opisuje neskončen cikel štirih velikih dob, od Satya-yuge do Kali-yuge, v katerih se načela religije, dharme in vrline postopoma slabšajo. V dobi Krita sta dharma in vrlina naravni, v Tretā-yugi se ju išče in doseže, v Dvapari postaneta močno prizadeti in vznemirjeni, v Kali pa propadeta.
 
V Satya-yugi se verska načela spoštujejo v celoti, brez odstopanja. Prevladujejo resnicoljubnost, strogost, usmiljenje, čistoča, modrost in religioznost. Razvada in nevednost praktično ne obstajata. V Tretā-yugi pa se pojavi moralna slabost, prevladuje način strasti in ostanejo le tri četrtine verskih načel. Ljudje so predani svojim dolžnostim, vendar imajo skrite motive in iščejo osebni ugled. V Dvapara-yugi ostane le polovica verskih načel, religioznost in vse druge dobre lastnosti upadajo, razvada pa pridobiva na veljavi. Pohlep, nezadovoljstvo, lažni ponos, sebičnost in zavist postanejo v ospredju. V Kali-jugi ostane le še četrtina verskih načel, ki še naprej izginjajo. Hinavščina in pregrehe cvetijo, goljufi se izdajajo za voditelje, ljudje so prepirljivi, leni, zgrešeni, nesrečni in jih nenehno moti nasilje, depresija, zmedenost, strah in revščina. Ob koncu Kali-juge so verska načela oziroma poklicne dolžnosti človeštva skoraj popolnoma izgubljene.
 
Oglejte si spodnjo 4-minutno animacijo o Zgodbi štirih dob.
 
Starodavni vedski »Manujevi zakoni«, imenovani Manu-smriti, opisujejo štiri yuge takole:
Satya (Krita) Yuga – Ta prva doba traja 1.728.000 človeških let. Znana je tudi kot zlata doba ali doba resnice. Lastnosti te dobe so: vlada vrlina; človeška velikost je 21 komolcev(1 komolec meri cca 44-54 cm); življenjska doba je 100.000 let, smrt pa nastopi le po lastni volji. Osvoboditev se v tej dobi doseže s sistemom meditacije o Višnuju.
 
Treta Yuga – Ta druga doba traja 1.296.000 človeških let. Znana je tudi kot srebrna doba. Lastnosti te dobe so: tri četrtine vrline in ena četrtina greha; človeška postava je 14 komolcev; življenjska doba je 10.000 let. Osvoboditev se v tej dobi doseže s sistemom vedskega žrtvovanja ognja.
Dvāpara Yuga – Ta tretja doba traja 864.000 človeških let. Znana tudi kot bronasta doba. Značilnosti te dobe so: polovica je vrline in polovica greha; človeška postava je 7 komolcev, življenjska doba pa je 1000 let. Osvoboditev se v tej dobi doseže s sistemom čaščenja božanstev in gradnjo razkošnih templjev.
 
Kali Yuga – Četrta in zadnja doba traja 432.000 človeških let. Znana tudi kot železna doba ali temna doba, je to doba, v kateri trenutno živimo. Na začetku te dobe je četrtina vrline in tri četrtine greha; človeška postava je 3,5 komolcev, življenjska doba pa je 100 let in se bo skrajšala na 25 let. Osvoboditev se v tej dobi doseže s skupnim petjem Višnujevih svetih imen.
 
Mahayuga ali chaturyuga je cikel štirih yug in traja 12.000 božanskih let. Štiri yuge trajajo v razmerju 4:3:2:1 in skupaj znašajo 10.000 božanskih let, poleg tega pa se doda še 2.000 božanskih let za vmesna obdobja zore in mraka med yugami (imenovana sandhyā in sandhyāṅsa). Tako je v mahayugi skup no 12.000 božanskih let (4.320.000 človeških let).
 
Juge in njihova stičišča (Sandhyā):
Krita (Satya) Yuga 4000 Božanska leta Zemeljska leta
Sandhya 400
Sanshyansa 400
4800 1,728,000
Treta Yuga 3000
Sandhya 300
Sandhyansa 300
3600 1,296,000
Dvapara Yuga 1000
Sandhya 100
Sandhyansa 100
2400 864,000
Kali Yuga 1000
Sandhya 100
Sanhyansa 100
1200 432,000
SKUPAJ 12000 4,320,000
 
Trajanje štirih yug opisane v puranski literaturi, kažejo (a) da tvorijo aritmetično zaporedje; (b) da se seštevajo v večkratnik desetice; (c) njihova aritmetična vsota je 4,32 milijona let (ker je 1 božansko leto = 360 zemeljskih let).
Poleg tega model našteva tudi naslednje pretvorbene faktorje za obravnavo daljših časovnih razponov. V eni Manvantari je približno enainsedemdeset Mahayug.
 
1000 ciklov Manvantare je enakovredno enemu Brahmovemu dnevu, imenovanemu Kalpa (približno 4,32 milijarde let);
Ena Brahmova noč je enakovredna drugim 1000 ciklom Manvantare;
En Brahmov dan in ena Brahmova noč sta enakovredna dvema Kalpama (približno 8,64 milijarde let).
 
Presenetljivo je, da je vrednost enega Brahmovega dne (ali noči) približno enaka sedanji oceni starosti Zemlje (4,54 milijarde let) in da je vrednost enega Brahmovega dne in noči podobna sedanji oceni starosti sončnega sistema (10 milijard let).
 
Starodavne Purane opisujejo cikel moralne degradacije, ko se svet premika od začetka Krta yuge (moralnost = 1) do postopno bolj moralno degeneriranih obdobij do konca Kali yuge (moralnost = 0). Stopnja moralne degeneracije je izrecno opisana v Vāyu Purāṇi (poglavje 59 v115), kjer se značilnosti ene yuge ohranjajo med prehodom (Sandhya) v naslednjo. Zato lahko za računske namene predpostavimo, da je razlika v morali med yugami konstantna (model II – rdeča črta), namesto da bi se linearno degenerirala glede na čas (način I – modra črta) skozi celoten Mahayuga cikel.
 
Sedanja Kali-yuga se je začela z izginotjem Šri Krišne leta 3102 pr. n. št., 36 let po koncu vojne Mahabharata (tradicionalno datirane na 3138 pr. n. št.). Tako smo trenutno še vedno blizu samega začetka temne dobe zmede in prepirov po puranski časovni lestvici, saj je minilo le 1 % oziroma 5124 let (od leta 2022).
Ali so konservativni arheologi nenehno prikrivali velikanske človeške ostanke iz prejšnjih yug? Kosti so uničene, vendar so fotografije in kopije časopisnih člankov ostale.
Vir: SoolAbin blog
Ultimate Questions, Ultimate Answers
 
Prevod: Sadacara dasa.

Navodila samospoznanih modrecev

Avtor: Slogarca 2 komentarji
Svete osebe in veliki samospoznani modreci nam govorijo o pomembnosti spoznavanja razlik med duhovnim, večnim in materialnim oziroma minljivim svetom. Tako večni kot materialni svet sta polna obilja, lepote in znanja, vendar je duhovni svet bolj veličasten, saj je poln večnosti. Kot smo že omenili, se materialni univerzum nekaj časa zaznava in daje videz popačene sence duhovnega kraljestva.
 
Podoben je kinu, ki privlači ljudi, da postanejo prevzeti z lažno iluzorno realnostjo, prikazano na filmskem platnu. Tako postanemo ujeti v zanko začasnega sveta in se poistovetimo z različnimi telesnimi lastnostmi, zaradi česar živo bitje pozabi svojo duhovno identiteto. Čutila takoj postanejo privlečena s proizvodi materialne narave in um postane instrument za dosego različnih materialnih izkušenj.
 
Samo s pomočjo inteligence in njene pravilne uporabe lahko dosežemo osvoboditev in samo inteligenca nam lahko odkrije nenaravni položaj, v katerem se nahajamo. Takrat si zastavimo vprašanje: Kdo sem? Zakaj trpim ? Kako se lahko osvobodim?«
 
Vsak trenutek našega življenja je zelo pomemben, zato ga ne smemo tratiti za nepomembne stvari. Nekateri ateistični in materialistični znanstveniki trdijo, da večnosti ni in da se s smrtjo telesa vse konča. Čas je večen in se vzporeja z rezilom brivca. Če ga pravilno izkoristimo, se bomo lepo pobrili-v nasprotnem primeri se bomo porezali. Vede nam dajejo zlo koristen nasvet, kako si ne ustvarjati problemov s tratenjem svojega časa.
 
DOKAZ VEČNOSTI
Neki znanstvenik je na tiskovni konferenci A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, izvrstnega poznavalca vedskih spisov, vprašal : » Kaj je dokaz večnosti?« Prabhupada mu je odgovoril: »Večnost je zelo lahko dokazati. Podam lahko naslednji primer; zakaj mislite, da obstaja tesnoba? Zato, ker smo po svoji naravi večni. Na vse pretege poskušamo zaščititi telo pred razpadanjem , vendar v tem nismo uspešni. Če ni večnosti, kako lahko postaja beseda minljivo ali začasno. Beseda «sin« nima pomena brez besede «oče«, beseda« iluzija« pa nima pomena brez besede »resničnost«.«
 
V Bhagavad giti je omenjeno, da duša ni ubita, ko je ubito njeno telo. Ta trditev dokazuje našo večno naravo. Dokaz se v sanskritu imenuje prasthana. Obstajajo tri vrste dokazov prasthana, na katerih moramo preveriti vsako trditev in dejstvo:
 
1. šruti prasthana(poslušanje); dokaz je sprejet skozi avtorizirano nasledstvo učencev, samospoznanih duhovnih učiteljev, ki obsega štiri izvorne Vede (Rg, Ajur, Sama in Atharva) in njihove izvorne komentarje- Upanišade;
 
2. njaja prasthana; logika, argumenti, filozofska raziskava in spisi, ki temeljijo na šruti (poslušanje) in smriti (spominjanje), se nanašajo na Vedanta-sutro;
 
3. smriti prasthana (spominjanje); dokazi, ki temeljijo na šruti in se nanašaj na Purane, Šrimad Bhagavatam in spev Mahabharata, kjer se nahaja slavna Bhagavad-gita.
 
ZAKLJUČEK
Samo tisti, ki posedujejo vizijo večnosti, lahko vidijo, da je neuničljiva duša transcendentalna, večna, iznad tega materialnega sveta in pripada Bogu.
(Krunoslav Džurdžević- Skrivnost resničnosti in časa)
 
pripravil Sadacara Sany Dasa.

Bliža se leto 2026

Avtor: Slogarca 1 komentar

Z neverjetno hitrostjo beži čas mimo nas, videti je, da starejši kot smo, hitreje bežijo dnevi, meseci, celo leta. Zakaj je tako, obstaja veliko teorij, a še vedno je tudi neznanka. Morda zato, ker z leti postajamo počasnejši in vse, kar smo nekoč naredili s svetlobno hitrostjo, sedaj naredimo po polžje?

Kakorkoli že, imamo rok trajanja in to nas plaši. A samo še toliko let imam pred seboj, le kam je šla mladost, zrela leta, kako se je vse tako hitro odvrtelo? Z nekaterimi storjenimi stvarmi smo zadovoljni, nekatere obžalujemo, a vselej imamo na voljo popravne izpite, znova in znova, v naslednjih življenjih. Če verujemo v reinkarnacijo seveda, če ne se lahko nadejamo raja, pekla ali vic ali pa niča, če smo brez vere v posmrtno dimenzijo.

Kakor koli že, že smo se znašli pred koncem leta 2025, ki je postreglo z mnogimi dogodki, od vojne v Ukrajini, ki kar traja, pa napada Izraela na Iran, pa rožljanja Trumpa, ki bi napadel Venezuelo, pa genocida v Gazi.

Izven teh velikih svetovnih dogodkov je vsak posameznik preživljal svoje odmerjene dneve v dobrem in slabem, z nizom lepih in manj lepih trenutkov, vselej pa obstaja ta največja želja- samo da bi bil zdrav!

Ko te telo začne opominjati z malimi znaki, da nisi več v 20-ih, pa ko gre strah pred boleznijo mimo ugotoviš, da je spet največja sreča- Zdravje.

Tako nenehno ponavljana misel naših starejših dragih, ki mnogih že ni več med nami, postaja z leti življenjsko realna, da res brez zdravja nič ni.

Če ležiš v postelji, pa ne moreš niti do kopalnice, ti tudi kup zlata ne bo pomagal. Danes berem prekrasne misli Aleksandra Čeferina, ki je prestal zahtevno operacijo, citiram;

"Veste, kako je, na koncu vsi goli in bosi stojimo pred nekom. Eni pred Jezusom, drugi pred Alahom. Jaz nisem veren, sem agnostik, bom že videl, pred kom bom jaz. In takrat ti ne bo pomagal noben denar, takrat ti ne bosta pomagala nobena moč in noben vpliv. Takrat moraš pojasniti svojo vlogo v življenju in jaz se tega trenutka prav nič ne bojim," je zatrdil.
 
Ne bi mogel lepše in bolj resnično povedati! Da bi nas zdravje in sreča spremljala še naprej tudi v letu 2026 želim vsem nam, pa da bi nam preostali dnevi pred novim letom z božičem vred minili čim lepše in v prijetnem vzdušju. 
 
Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Čas se pospešuje

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Ali se tudi vam zdi, da čas teče vedno hitreje, kot bi se pospeševal? Starejši kot smo, bolj hitro mimo nas drvijo ure, dnevi, meseci in leta. Včasih se kar zamislim, koliko časa mi je še ostalo, če se bo vse odvijalo s takšno bliskovito hitrostjo.

Še včeraj je bil videti čas neskončen, danes se je ta neskončnost že zreducirala na končno postajo, tam nekje do sto let?? Če bo sreča.

Vsak si želi še izpopolniti vse svoje cilje na tem zemeljskem prebivališču, tako duhovne kot materialne. Morda še postati boljša oseba, narediti še kaj za sočloveka, še kaj dobrega, kar nam zna prinesti odpustke ob končni sodbi.

Ko si mlad, je vse videti kot stagnacija, ki se z bežanjem let pretvori v drvenje dogodkov in časa, da se vmes kar zdrzneš, a ni bilo ravno včeraj novo leto? Vsaj tako se ti zdi, a smo že konec februarja. Zanimiv je citat iz vedskih spisov, kjer piše;

Vse, kar se dogaja v okviru časa, ki sestoji iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, so samo sanje.

Vsekakor bi marsikdo tu zmajeval z glavo, kakšne pravljice pa so to, a če pogledamo nazaj v pretečena desetletja našega življenja, ali ni vse zavito v neko meglo, vse  kot bi zbledelo, pa tudi desetletja so v spominu morda zgolj kot ena sekunda, ki je zdrvela s svetlobno hitrostjo mimo nas. Ali še to, ko zaspimo, pa pozabimo na vse, kdo in kaj smo, ničesar več ne vemo o sebi, v spečem stanju pozabimo na svojo identiteto v budnem stanju.

Preberi celoten članek - Čas se pospešuje

Rss feed za ta tag