Navodila samospoznanih modrecev

Avtor: Slogarca 2 komentarji
Svete osebe in veliki samospoznani modreci nam govorijo o pomembnosti spoznavanja razlik med duhovnim, večnim in materialnim oziroma minljivim svetom. Tako večni kot materialni svet sta polna obilja, lepote in znanja, vendar je duhovni svet bolj veličasten, saj je poln večnosti. Kot smo že omenili, se materialni univerzum nekaj časa zaznava in daje videz popačene sence duhovnega kraljestva.
 
Podoben je kinu, ki privlači ljudi, da postanejo prevzeti z lažno iluzorno realnostjo, prikazano na filmskem platnu. Tako postanemo ujeti v zanko začasnega sveta in se poistovetimo z različnimi telesnimi lastnostmi, zaradi česar živo bitje pozabi svojo duhovno identiteto. Čutila takoj postanejo privlečena s proizvodi materialne narave in um postane instrument za dosego različnih materialnih izkušenj.
 
Samo s pomočjo inteligence in njene pravilne uporabe lahko dosežemo osvoboditev in samo inteligenca nam lahko odkrije nenaravni položaj, v katerem se nahajamo. Takrat si zastavimo vprašanje: Kdo sem? Zakaj trpim ? Kako se lahko osvobodim?«
 
Vsak trenutek našega življenja je zelo pomemben, zato ga ne smemo tratiti za nepomembne stvari. Nekateri ateistični in materialistični znanstveniki trdijo, da večnosti ni in da se s smrtjo telesa vse konča. Čas je večen in se vzporeja z rezilom brivca. Če ga pravilno izkoristimo, se bomo lepo pobrili-v nasprotnem primeri se bomo porezali. Vede nam dajejo zlo koristen nasvet, kako si ne ustvarjati problemov s tratenjem svojega časa.
 
DOKAZ VEČNOSTI
Neki znanstvenik je na tiskovni konferenci A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, izvrstnega poznavalca vedskih spisov, vprašal : » Kaj je dokaz večnosti?« Prabhupada mu je odgovoril: »Večnost je zelo lahko dokazati. Podam lahko naslednji primer; zakaj mislite, da obstaja tesnoba? Zato, ker smo po svoji naravi večni. Na vse pretege poskušamo zaščititi telo pred razpadanjem , vendar v tem nismo uspešni. Če ni večnosti, kako lahko postaja beseda minljivo ali začasno. Beseda «sin« nima pomena brez besede «oče«, beseda« iluzija« pa nima pomena brez besede »resničnost«.«
 
V Bhagavad giti je omenjeno, da duša ni ubita, ko je ubito njeno telo. Ta trditev dokazuje našo večno naravo. Dokaz se v sanskritu imenuje prasthana. Obstajajo tri vrste dokazov prasthana, na katerih moramo preveriti vsako trditev in dejstvo:
 
1. šruti prasthana(poslušanje); dokaz je sprejet skozi avtorizirano nasledstvo učencev, samospoznanih duhovnih učiteljev, ki obsega štiri izvorne Vede (Rg, Ajur, Sama in Atharva) in njihove izvorne komentarje- Upanišade;
 
2. njaja prasthana; logika, argumenti, filozofska raziskava in spisi, ki temeljijo na šruti (poslušanje) in smriti (spominjanje), se nanašajo na Vedanta-sutro;
 
3. smriti prasthana (spominjanje); dokazi, ki temeljijo na šruti in se nanašaj na Purane, Šrimad Bhagavatam in spev Mahabharata, kjer se nahaja slavna Bhagavad-gita.
 
ZAKLJUČEK
Samo tisti, ki posedujejo vizijo večnosti, lahko vidijo, da je neuničljiva duša transcendentalna, večna, iznad tega materialnega sveta in pripada Bogu.
(Krunoslav Džurdžević- Skrivnost resničnosti in časa)
 
pripravil Sadacara Sany Dasa.

Bliža se leto 2026

Avtor: Slogarca 1 komentar

Z neverjetno hitrostjo beži čas mimo nas, videti je, da starejši kot smo, hitreje bežijo dnevi, meseci, celo leta. Zakaj je tako, obstaja veliko teorij, a še vedno je tudi neznanka. Morda zato, ker z leti postajamo počasnejši in vse, kar smo nekoč naredili s svetlobno hitrostjo, sedaj naredimo po polžje?

Kakorkoli že, imamo rok trajanja in to nas plaši. A samo še toliko let imam pred seboj, le kam je šla mladost, zrela leta, kako se je vse tako hitro odvrtelo? Z nekaterimi storjenimi stvarmi smo zadovoljni, nekatere obžalujemo, a vselej imamo na voljo popravne izpite, znova in znova, v naslednjih življenjih. Če verujemo v reinkarnacijo seveda, če ne se lahko nadejamo raja, pekla ali vic ali pa niča, če smo brez vere v posmrtno dimenzijo.

Kakor koli že, že smo se znašli pred koncem leta 2025, ki je postreglo z mnogimi dogodki, od vojne v Ukrajini, ki kar traja, pa napada Izraela na Iran, pa rožljanja Trumpa, ki bi napadel Venezuelo, pa genocida v Gazi.

Izven teh velikih svetovnih dogodkov je vsak posameznik preživljal svoje odmerjene dneve v dobrem in slabem, z nizom lepih in manj lepih trenutkov, vselej pa obstaja ta največja želja- samo da bi bil zdrav!

Ko te telo začne opominjati z malimi znaki, da nisi več v 20-ih, pa ko gre strah pred boleznijo mimo ugotoviš, da je spet največja sreča- Zdravje.

Tako nenehno ponavljana misel naših starejših dragih, ki mnogih že ni več med nami, postaja z leti življenjsko realna, da res brez zdravja nič ni.

Če ležiš v postelji, pa ne moreš niti do kopalnice, ti tudi kup zlata ne bo pomagal. Danes berem prekrasne misli Aleksandra Čeferina, ki je prestal zahtevno operacijo, citiram;

"Veste, kako je, na koncu vsi goli in bosi stojimo pred nekom. Eni pred Jezusom, drugi pred Alahom. Jaz nisem veren, sem agnostik, bom že videl, pred kom bom jaz. In takrat ti ne bo pomagal noben denar, takrat ti ne bosta pomagala nobena moč in noben vpliv. Takrat moraš pojasniti svojo vlogo v življenju in jaz se tega trenutka prav nič ne bojim," je zatrdil.
 
Ne bi mogel lepše in bolj resnično povedati! Da bi nas zdravje in sreča spremljala še naprej tudi v letu 2026 želim vsem nam, pa da bi nam preostali dnevi pred novim letom z božičem vred minili čim lepše in v prijetnem vzdušju. 
 
Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Čas se pospešuje

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Ali se tudi vam zdi, da čas teče vedno hitreje, kot bi se pospeševal? Starejši kot smo, bolj hitro mimo nas drvijo ure, dnevi, meseci in leta. Včasih se kar zamislim, koliko časa mi je še ostalo, če se bo vse odvijalo s takšno bliskovito hitrostjo.

Še včeraj je bil videti čas neskončen, danes se je ta neskončnost že zreducirala na končno postajo, tam nekje do sto let?? Če bo sreča.

Vsak si želi še izpopolniti vse svoje cilje na tem zemeljskem prebivališču, tako duhovne kot materialne. Morda še postati boljša oseba, narediti še kaj za sočloveka, še kaj dobrega, kar nam zna prinesti odpustke ob končni sodbi.

Ko si mlad, je vse videti kot stagnacija, ki se z bežanjem let pretvori v drvenje dogodkov in časa, da se vmes kar zdrzneš, a ni bilo ravno včeraj novo leto? Vsaj tako se ti zdi, a smo že konec februarja. Zanimiv je citat iz vedskih spisov, kjer piše;

Vse, kar se dogaja v okviru časa, ki sestoji iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, so samo sanje.

Vsekakor bi marsikdo tu zmajeval z glavo, kakšne pravljice pa so to, a če pogledamo nazaj v pretečena desetletja našega življenja, ali ni vse zavito v neko meglo, vse  kot bi zbledelo, pa tudi desetletja so v spominu morda zgolj kot ena sekunda, ki je zdrvela s svetlobno hitrostjo mimo nas. Ali še to, ko zaspimo, pa pozabimo na vse, kdo in kaj smo, ničesar več ne vemo o sebi, v spečem stanju pozabimo na svojo identiteto v budnem stanju.

Preberi celoten članek - Čas se pospešuje

Rss feed za ta tag