Več ali manj se izmikamo ideji o minljivosti. To misel odrinjamo na stran, ker nas smrtnost plaši in se bojimo oditi. Bojimo se staranja, bolezni in smrti. A žal nikomur ni prizanešeno. Vse nas počakajo tudi te neizbežne preizkušnje. Pri nekaterih gre lažje, pri nekaterih težje, rezultat je pa vedno in vselej porazen.
Naj smo kralj ali berač, vse je treba zapustiti in oditi v neznano. Vse se zreducira na posodo, žaro, v katero potresejo pepel, ki je edini ostanek našega tuzemskega bivanja. Užaloščeni svojci, znanci in prijatelji se zberejo ob zadnjem slovesu, župnik pove občutene zadnje besede v slovo in zagrne nas temna zemljica.
Misterij življenja, minljivost bivanja, soočenje s tem, da pridemo na svet brez vsega in odidemo iz njega brez vsega. Le duša v subtilnem telesu nese naprej plodove naših dejanj, ki rezultirajo v bodočem življenju. Obstajajo tako peklenski kot rajski planeti, vmesne vice- reinkarnacija ter najvišji cilj posvečenih ljudi, duhovni svet.
A vse, kar smo tu ljubili, sovražili, se jezili in žalostili, izgine v pozabo. Ostanejo samo naša dobra in slaba dela. Zato vse religije brez izjeme poudarjajo, da moramo bolj posvetiti pozornost nabiranju zakladov v nebesih kot na zemlji, kjer jih razje rja in oropajo razbojniki. Da moramo čas posvetiti tudi transcendenci, saj smo le duša, ki naseljuje zemeljsko telo, a le ta duša, ki je atomske veličine in prebiva v predelu srca, bo preživela telesno smrt. Vse ostalo postane z odhodom ničevo, saj ti nihče ne more pomagati, ko pridejo bolezen, starost in smrt. Za te tegobe ga ni zdravila in ni čudežne zdravilne zeli.
Ko smo mladi, malo mislimo na smrt. Starejši kot smo, bolj začnemo hoditi na pogrebe, tako lahko razumemo, da se tudi sami približujemo zadnjim postajam.
Dokler smo pa še tu, lahko mislimo na rajne z ljubeznijo, molimo za njih, plačamo kakšno mašo, jim odpustimo, če smo komu kaj zamerili in jim želimo vse dobro v drugih dimenzijah, kamor so odšli.
Na koncu je še najbolje delovati tako že tu, da lahko zaspimo z mirno vestjo in nas tako tudi ni strah, ko pride do naše zadnje minute. Ker tako ali tako bomo na koncu življenja dobili račun. Tako mi je rekla kolegica na delu in še kako se strinjam z njenimi besedami.
Našim dragim, ki so že prešli v druga bivališča bivanja pa zaželimo vse dobro in lepo, kjerkoli že so in kamor bomo tudi mi odšli nekega dne.
BG; By service of the Absolute Truth, even for a few days, a devotee attains firm and fixed intelligence in Me. Consequently he goes on to become My associate in the transcendental world after giving up the present deplorable material worlds. pic.twitter.com/vozkDwUGKd
Živimo v moderni dobi, kjer počasi izginjajo verski zakoni. Še pred sto leti je bila največja sramota, če je bil kdo neporočen, nezakonski otroci so bili prav sadistično preganjani, kot so mi kdaj govorile kolegice. Klicali so jih pankrti, jih zaničevali in preganjali. To je seveda sramota za te, ki so to izvajali, saj je vsaka otroška duša nežna in občutljiva na nasilje, ki ga doživlja.
To je bil en ekstrem, ki je samo dokazoval, kako močna je bila še Božja beseda, dosledno se je to izvajalo in ljudje so točno vedeli za posledice, če bodo živeli izven zakona, da bodo stigmatizirani pred ljudmi, družbo in pred predstavniki religije, bodisi krščanske, muslimanske ali kakšne druge religije.
Danes je vse to postalo kot nek mit, ti starodavni zakoni, kot neka daljna preteklost v smislu- ah, saj v tistih časih so bili zastareli, bili so okoreli dogmatiki, verski fanatiki...
Bodimo sproščeni, živimo kot nam paše!
Osebno sem za popolno strpnost, razen če se gre za nasilje nad otroki, starci, ženskami, moškimi, živalmi. Sem pa prepričana v Božjo besedo, ki je identična tako v krčanstvu kot v starodavnih Vedah, da je pač dobro upoštevati Božja navodila zaradi sebe, ne zaradi drugih. Da si prihraniš trpljenje v bodoče na večnem popotovanju duše.
Tako menim, da so te vrednote, kot jih učijo religije, prava stvar. S partnerjem nisi za kratkoročne koristi, kot jih dandanes prinaša zakonodaja za nelegalne zveze. To je božanska zaveza pred Bogom, ki naj traja do smrti tako v dobrem in slabem ter naj bo požegnana s strani Vsemogočnega.
Če ne dobiš prave osebe, si pač sam, živel boš bolj skromno, ne boš pa kršil teh starodavnih zakonov, ki so že lepo zapisani tako v Bibliji kot v Vedskih spisih.
Krščanstvo;
“Zakonska zveza ni kakršna koli zveza med človeškimi osebami. Zakonsko zvezo je ustanovil Stvarnik, deležna je lastne narave, bistvenih značilnosti in namenov. Nobena ideologija ne more zbrisati iz človeškega spoznanja gotovosti, da obstaja zakonska zveza samo med dvema osebama različnega spola, da po medsebojni osebni podaritvi, ki je njima lastna in izključujoča, težita k občestvu njunih oseb. Tako se med seboj dopolnjujeta ter sodelujeta z Bogom pri nastajanju (rojevanju) in vzgoji novega življenja.”
Vedski spisi;
degradacija zakonske skupnosti v železni dobi- kali yugi.
Zakonske zveze bodo sklepali na podlagi začasne privlačnosti. (Bhag.12.2.3.) Odnos med možem in ženo bo odvisen od tega kako sta si všeč.Šest mesecev po poroki se ločita, saj je bil zakon sklenjen na osnovi površinske privlačnosti, brez globljega razumevanja.
Privlačnost ta trenutek se naslednji trenutek sprevrže v odbojnost. To je dejstvo. Včasih so se ljudje poročali na osnovi astrološkega izračuna preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
ŠB- 5. del
Vsi peklenski planeti se nahajajo v srednjem predelu med tremi svetovi in Garbodaka oceanom. Nahajajo se na južni strani univerzuma.Na enem od teh planetov je zapor za ljudi, ki se ne držijo reguliranega zakonskega življenja. Moškega ali žensko, ki imajo seksualno zvezo z nedostojnim pripadnikom nasprotnega spola, Yamarajini služabniki kaznujejo v peklu, ki je znan po imenu Taptasurma. Tam bičajo te osebe. Moški je prisiljen, da objema kip ženske, ustvarjen iz žarečega železa, a ženska je prisiljena, da objema podoben kip moškega. To je kazen za nezakonsko spolnost.
Bhagavatam;
Marriages will be entered into on the basis of temporary attraction. (Bhag.12.2.3.) The relationship between husband and wife will depend on how much they like each other. Six months after marriage, they get divorced. pic.twitter.com/b7JGT8nI2c
Splošno pravilo v naravi je, da so šibkejši plen močnejših. Vsakdo se bori za obstanek, a na koncu nihče ne obstane, vsi umrejo.
Na pokopališčih ni zmagovalcev. Zakaj potem takšne nekontrolirane želje, pohlep, vojne, tatvine, zlorabe, izigravanja? Iz zelo preprostega razloga, zaradi lažnega ega in poželenja.
V Bhagavad Giti sam Stvarnik pove;
Poželenje, jeza in pohlep so troje vrat , ki vodijo v pekel. Vsak razumen človek bi se jim moral odreči, saj so pogubna za dušo.
Žal so ljudje tako pod vplivom poželenja, da so pripravljeni narediti vse za kopičenje dobrin, celo za ceno človeških življenj, za naravo in živali je tako ali tako večini povsem vseeno. Pridobijo kratkoročne koristi, a narava, karma jih biča že v tem življenju in kot povedo sveti spisi, gredo po smrti v pekel. Ali že v tem življenju v zapor. Ali je torej vredno? Ni, a žal si ne morejo pomagati. Tako smo prišli tako daleč, da smo že v naši bližini priča raznoraznemu kriminalu.
Spiš le v eni postelji, ješ iz enega krožnika, telo ti propada pod silo časa iz dneva v dan, ali ni torej vse le nesmiseln trud za prazen nič? Dobro je poskrbeti za osnovno eksistenco, vse ostalo je plemenito deliti, ne kopičiti več, kot potrebuješ. To je doktrina tako starodavnih Ved kot drugih svetih spisov.
Dokler bo v družbi prevladovala nekontrolirana želja po vedno več, ne bo miru, ne na lokalni ne na globalni ravni. Ko se takšnih osebkov nakopiči preveč, pride do razkroja civilizacije in na ruševinah starega se vzpostavi nova, bolj humana družba.
Srhljivo je, kako so popolnoma poteptane vse vrednote morale in etike. Nedvomno je tudi to znak napredujoče železne dobe kali, ki uničuje vse dobro skozi minevanje časa.
V starodavnih vedskih spisih, zapisanih pred 5000 leti so prekrasni stihi, ki učijo človeštvo pravih vrednot. Podobno uči tudi krščanstvo.
Zato se mora razsvetljeni človek, dokler je v svetu imen, truditi le za minimalne življenjske potrebe. Imeti mora neomajen razum in nikoli ne sme stremeti za nepotrebnimi stvarmi, saj lahko v stvarnosti vidi, da je takšen trud samo težko delo za nič.
Tako ustaljen mora služiti Nadduši, ki po Gospodovi vsemoči prebiva v njegovem lastnem srcu. Ker je ta Gospod Vsemogočna Božanska Osebnost, večen in meomejen, je poslednji življenjski cilj- kdor ga obožuje, lahko odpravi vzrok pogojenega bivanja.
Kdo drug razen grobih materialistov bo zanemaril takšno transcendentalno misel in se zatekel k minljivim imenom, videč ljudske množice, ki so padle v reko trpljenja zaradi nakopičenih posledic njihovega lastnega delovanja?
Bhagavad Gita@
They say that life is an accident, driven by sexual desire, that the universe has no moral order, no truth, no God. pic.twitter.com/Vf59pXvraK
In smo res bili priča v aprilu izpadu elektrike, ki je prizadel milijone ljudi. Vse je obstalo, od prometa, mobitelov, dvigal, ljudje so se znašli sredi kaosa, prestrašeni in šokirani.
Danes smo že priča vojni med Pakistanom in Indijo, kar je strah zbujajoče, glede na to, da sta jedrski velesili.
Začelo se je v aprilu z napadom v Kašmirju in po dalj časa trajajočih napetostih ob obmejnih predelih se je začelo z napadi, ki jih sprožata obedve strani.
Videti je, kot bi vladalo neko zatohlo ozračje, ki vleče razpoloženje navzdol in je dober standard ter mir samo še za manjšino. Sedaj smo priča že energetskim mrkom in stopnjevanju vojn, prebivalcem pa razpošiljajo brošure z navodili preživetja v kriznih časih, kot je nabava hrane za tri dni in tranzistor na baterije.
Večina sploh resno tega ne jemlje, ampak morda bi morali? Kajti ni videti, da gre na boljše, prej na slabše. Še pred kratkim ni nihče verjel, da je možen tak kolaps elektrike za milijone evropskih prebivalcev, Iberski polotok ima namreč kar blizu 60 milijonov prebivalcev ter da bo zavrelo še v Aziji.
Menim, da ni slaba ideja, da kdor more, začne težiti bolj k samooskrbi, kar pomeni drva za ogrevanje, možnost pridelave hrane, prilagoditev tudi na možno življenje z električnimi izpadi.
Vmes gori ogenj vojne že vse naokrog nas in se nam že približuje. Ni videti, da bo kaj od obljub Trumpa, ki je menil, da lahko ustavi vojno v Ukrajini kar v 24 urah. Zdaj je že vojna Indija- Pakistan, Izrael napada Gazo, Jemen, Ukrajina in Rusija bijeta vsak dan bolj udarne napade za ceno ubogih ljudi, ki so zmasakrirani na oltarju vojne in njenih dobičkov.
Da bi se vojni bobni zaustavili za dobro vseh nas, to je moja želja in upanje.
Zažrli so se v vse pore družbe, srečaš jih na vsakem koraku. Prepoznaš jih po odličnem talentu za manipulacijo, hinavskih nasmeških in kamniti gmoti v prsih.Da nekaj ne štima, ugotovijo ljudje šele, ko jim poberejo vse in jih za nagrado v evforiji še potrepljajo po ramenih.
Tako so ljudem goljufi spraznili bančne račune, speljali partnerje in še in še.
Radi se udeležujejo kakšnih verskih služb, a joj prejoj, na oltarju so namesto Bude, Jezuščka ali Krišne le lire, marke, zlato, dolarji in titule. Oni so uspešni, pravijo, pregazijo vse pred sabo in za sabo. Okinčani z materialnimi pridobitvami trdijo, da ne obstaja nič več od tega, kar je vidno z očmi.
To pravijo do trenutka, ko jim materialna narava pokaže zobe in jim demonstrira tole-
ja, bogat si, zato ti pripadata vsaj dva britofa namesto enega, ko pride tvoja ura.Naj se ve, da je odšel veliki človek, dva namesto enega!
In tako gremo po tej poti materialnega obstoja združeno ramo ob rami, tako prevarani kot prevaranti.
Modri lahko vidijo, da pravice na tem svetu ni in jo ne bo, zna biti podkupljena ali slepa. Vemo, da pravica pa vendarle bo nekega dne vzela svoj davek v personifikaciji karme.
In tako padajo države, padajo mladeniči v vojni, propadajo tovarne, se razdirajo družine, prijateljstva... vse razpada in propada pod silo krivic, ki jih na koncu tudi požre čas.
V Vedah, Bhagavad Giti sam stvarnik opisuje naravo, ki prevladuje v današnji družbi:
Prevzeti od samoljubja in namišljenega ugleda se demoni izročajo nenasitnemu poželenju. Tako zaslepljeni so zmeraj zapriseženo vdani nečistim dejanjem in očarani od minljivega.
Menijo, da je glavni cilj življenjskega življenja ugoditi čutom, zato jih do zadnjega dne prevzema neizmerna tesnoba. Ujeti v mrežo sto in tisoč želja so preplavljeni s poželenjem in jezo ter si na nezakonit način pridobivajo denar, da bi z njim zadovoljili svoje čute,
tako razmišlja- tolikšno bogastvo imam danes, načrtujem pa si pridobiti še več. Zdaj imam toliko, v prihodnosti pa se bo moje premoženje še povečalo. On je bil moj sovražnik in sem ga ubil, pokončal pa bom tudi vse ostale sovražnike. Jaz sem uživalec. Popoln sem, močan in srečen. Najbogatejši človek sem in obkrožajo me imenitni sorodniki. Nihče ni tako mogočen in srečen kot jaz. Prirejal bom žrtvovanja, dajal miloščino in bom srečen. Ljudje, ki razmišljajo na tak način, so žrtve nevednosti.
Zbegani zaradi številnih bojazni in ujeti v mrežo iluzije se premočno navežejo na čutno uživanje in zdrsijo v pekel.
Bhagavad Gita
Bojim pa se, da nas bo na koncu nekontroliran pohlep, ki deluje na lokalni in globalni ravni vse požrl. Da nas vodijo v vojno za resurse. Videti je, da gremo in slabega na slabše, a dokler imamo še mir, smo lahko srečni. Upajmo, da tako tudi ostane.
