Odpuščanje

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Vsi smo se že kdaj v življenju znašli pred točko, ko smo bili jezni, razžaljeni, ponižani. Vsa ta čustva hromijo in bolijo in nas vežejo kot z verigo na stran teme in destrukcije. Nekateri ostanejo vse življenje vezani s to zanko mržnje, ki jih na koncu oropa vse svetlobe v srcu in priveže že za časa tega življenja in nas po smrti odvede na peklenske planete.

Velikokrat tudi modre misli, ki jih nizajo sveti spisi ali inteligentne osebe, ne zadoščajo za pozabo. Dokler ne dozori zreli plod milosti v nas samih in gremo naprej!

Sadaca Sany Dasa mi je poslal prelepe verze;

Če gremo z vidika Ved, ki podrobno opisuje naša popotovanja duše skozi nenehen krog rojstev in smrti, je to naše življenje samo kapljica v oceanu. Naša doživetja so le mikrosekunda večnosti.

Še daleč smo od izvornega doma, naša življenja tu pa pozabljamo kot sen, kar lahko prakitčno razumemo že sami na zelo vsakdanjem primeru.

Vsako noč, ko zaspimo, pozabimo, kdo in kaj smo. Nahajamo se v drugi dimenziji. Ko se zbudimo, začnemo spet delovati v grobem fizičnem telesu do večera, ko spet zaplavamo v drugo dimenzijo bivanja, kjer pozabimo celo na to, kako nam je ime.

Smrt je takšna pozaba, le da traja dlje in se zbudimo v novem telesu, novem poglavju.

Dokler ne dozorimo in se prečistimo ter končno odidemo v naš večni dom, k Bogu.

želimo si predvsem to-

Naj bo moja edina in največja želja samo to, da želim najvišje dobro svojim najhujšim sovražnikom!

Da bi zmogli živeti v tem duhu, želim vsakomur izmed nas. 

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Rss feed za ta tag