Več ali manj se izmikamo ideji o minljivosti. To misel odrinjamo na stran, ker nas smrtnost plaši in se bojimo oditi. Bojimo se staranja, bolezni in smrti. A žal nikomur ni prizanešeno. Vse nas počakajo tudi te neizbežne preizkušnje. Pri nekaterih gre lažje, pri nekaterih težje, rezultat je pa vedno in vselej porazen.
Naj smo kralj ali berač, vse je treba zapustiti in oditi v neznano. Vse se zreducira na posodo, žaro, v katero potresejo pepel, ki je edini ostanek našega tuzemskega bivanja. Užaloščeni svojci, znanci in prijatelji se zberejo ob zadnjem slovesu, župnik pove občutene zadnje besede v slovo in zagrne nas temna zemljica.
Misterij življenja, minljivost bivanja, soočenje s tem, da pridemo na svet brez vsega in odidemo iz njega brez vsega. Le duša v subtilnem telesu nese naprej plodove naših dejanj, ki rezultirajo v bodočem življenju. Obstajajo tako peklenski kot rajski planeti, vmesne vice- reinkarnacija ter najvišji cilj posvečenih ljudi, duhovni svet.
A vse, kar smo tu ljubili, sovražili, se jezili in žalostili, izgine v pozabo. Ostanejo samo naša dobra in slaba dela. Zato vse religije brez izjeme poudarjajo, da moramo bolj posvetiti pozornost nabiranju zakladov v nebesih kot na zemlji, kjer jih razje rja in oropajo razbojniki. Da moramo čas posvetiti tudi transcendenci, saj smo le duša, ki naseljuje zemeljsko telo, a le ta duša, ki je atomske veličine in prebiva v predelu srca, bo preživela telesno smrt. Vse ostalo postane z odhodom ničevo, saj ti nihče ne more pomagati, ko pridejo bolezen, starost in smrt. Za te tegobe ga ni zdravila in ni čudežne zdravilne zeli.
Ko smo mladi, malo mislimo na smrt. Starejši kot smo, bolj začnemo hoditi na pogrebe, tako lahko razumemo, da se tudi sami približujemo zadnjim postajam.
Dokler smo pa še tu, lahko mislimo na rajne z ljubeznijo, molimo za njih, plačamo kakšno mašo, jim odpustimo, če smo komu kaj zamerili in jim želimo vse dobro v drugih dimenzijah, kamor so odšli.
Na koncu je še najbolje delovati tako že tu, da lahko zaspimo z mirno vestjo in nas tako tudi ni strah, ko pride do naše zadnje minute. Ker tako ali tako bomo na koncu življenja dobili račun. Tako mi je rekla kolegica na delu in še kako se strinjam z njenimi besedami.
Našim dragim, ki so že prešli v druga bivališča bivanja pa zaželimo vse dobro in lepo, kjerkoli že so in kamor bomo tudi mi odšli nekega dne.
BG; By service of the Absolute Truth, even for a few days, a devotee attains firm and fixed intelligence in Me. Consequently he goes on to become My associate in the transcendental world after giving up the present deplorable material worlds. pic.twitter.com/vozkDwUGKd
Živimo v moderni dobi, kjer počasi izginjajo verski zakoni. Še pred sto leti je bila največja sramota, če je bil kdo neporočen, nezakonski otroci so bili prav sadistično preganjani, kot so mi kdaj govorile kolegice. Klicali so jih pankrti, jih zaničevali in preganjali. To je seveda sramota za te, ki so to izvajali, saj je vsaka otroška duša nežna in občutljiva na nasilje, ki ga doživlja.
To je bil en ekstrem, ki je samo dokazoval, kako močna je bila še Božja beseda, dosledno se je to izvajalo in ljudje so točno vedeli za posledice, če bodo živeli izven zakona, da bodo stigmatizirani pred ljudmi, družbo in pred predstavniki religije, bodisi krščanske, muslimanske ali kakšne druge religije.
Danes je vse to postalo kot nek mit, ti starodavni zakoni, kot neka daljna preteklost v smislu- ah, saj v tistih časih so bili zastareli, bili so okoreli dogmatiki, verski fanatiki...
Bodimo sproščeni, živimo kot nam paše!
Osebno sem za popolno strpnost, razen če se gre za nasilje nad otroki, starci, ženskami, moškimi, živalmi. Sem pa prepričana v Božjo besedo, ki je identična tako v krčanstvu kot v starodavnih Vedah, da je pač dobro upoštevati Božja navodila zaradi sebe, ne zaradi drugih. Da si prihraniš trpljenje v bodoče na večnem popotovanju duše.
Tako menim, da so te vrednote, kot jih učijo religije, prava stvar. S partnerjem nisi za kratkoročne koristi, kot jih dandanes prinaša zakonodaja za nelegalne zveze. To je božanska zaveza pred Bogom, ki naj traja do smrti tako v dobrem in slabem ter naj bo požegnana s strani Vsemogočnega.
Če ne dobiš prave osebe, si pač sam, živel boš bolj skromno, ne boš pa kršil teh starodavnih zakonov, ki so že lepo zapisani tako v Bibliji kot v Vedskih spisih.
Krščanstvo;
“Zakonska zveza ni kakršna koli zveza med človeškimi osebami. Zakonsko zvezo je ustanovil Stvarnik, deležna je lastne narave, bistvenih značilnosti in namenov. Nobena ideologija ne more zbrisati iz človeškega spoznanja gotovosti, da obstaja zakonska zveza samo med dvema osebama različnega spola, da po medsebojni osebni podaritvi, ki je njima lastna in izključujoča, težita k občestvu njunih oseb. Tako se med seboj dopolnjujeta ter sodelujeta z Bogom pri nastajanju (rojevanju) in vzgoji novega življenja.”
Vedski spisi;
degradacija zakonske skupnosti v železni dobi- kali yugi.
Zakonske zveze bodo sklepali na podlagi začasne privlačnosti. (Bhag.12.2.3.) Odnos med možem in ženo bo odvisen od tega kako sta si všeč.Šest mesecev po poroki se ločita, saj je bil zakon sklenjen na osnovi površinske privlačnosti, brez globljega razumevanja.
Privlačnost ta trenutek se naslednji trenutek sprevrže v odbojnost. To je dejstvo. Včasih so se ljudje poročali na osnovi astrološkega izračuna preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
ŠB- 5. del
Vsi peklenski planeti se nahajajo v srednjem predelu med tremi svetovi in Garbodaka oceanom. Nahajajo se na južni strani univerzuma.Na enem od teh planetov je zapor za ljudi, ki se ne držijo reguliranega zakonskega življenja. Moškega ali žensko, ki imajo seksualno zvezo z nedostojnim pripadnikom nasprotnega spola, Yamarajini služabniki kaznujejo v peklu, ki je znan po imenu Taptasurma. Tam bičajo te osebe. Moški je prisiljen, da objema kip ženske, ustvarjen iz žarečega železa, a ženska je prisiljena, da objema podoben kip moškega. To je kazen za nezakonsko spolnost.
Bhagavatam;
Marriages will be entered into on the basis of temporary attraction. (Bhag.12.2.3.) The relationship between husband and wife will depend on how much they like each other. Six months after marriage, they get divorced. pic.twitter.com/b7JGT8nI2c
Splošno pravilo v naravi je, da so šibkejši plen močnejših. Vsakdo se bori za obstanek, a na koncu nihče ne obstane, vsi umrejo.
Na pokopališčih ni zmagovalcev. Zakaj potem takšne nekontrolirane želje, pohlep, vojne, tatvine, zlorabe, izigravanja? Iz zelo preprostega razloga, zaradi lažnega ega in poželenja.
V Bhagavad Giti sam Stvarnik pove;
Poželenje, jeza in pohlep so troje vrat , ki vodijo v pekel. Vsak razumen človek bi se jim moral odreči, saj so pogubna za dušo.
Žal so ljudje tako pod vplivom poželenja, da so pripravljeni narediti vse za kopičenje dobrin, celo za ceno človeških življenj, za naravo in živali je tako ali tako večini povsem vseeno. Pridobijo kratkoročne koristi, a narava, karma jih biča že v tem življenju in kot povedo sveti spisi, gredo po smrti v pekel. Ali že v tem življenju v zapor. Ali je torej vredno? Ni, a žal si ne morejo pomagati. Tako smo prišli tako daleč, da smo že v naši bližini priča raznoraznemu kriminalu.
Spiš le v eni postelji, ješ iz enega krožnika, telo ti propada pod silo časa iz dneva v dan, ali ni torej vse le nesmiseln trud za prazen nič? Dobro je poskrbeti za osnovno eksistenco, vse ostalo je plemenito deliti, ne kopičiti več, kot potrebuješ. To je doktrina tako starodavnih Ved kot drugih svetih spisov.
Dokler bo v družbi prevladovala nekontrolirana želja po vedno več, ne bo miru, ne na lokalni ne na globalni ravni. Ko se takšnih osebkov nakopiči preveč, pride do razkroja civilizacije in na ruševinah starega se vzpostavi nova, bolj humana družba.
Srhljivo je, kako so popolnoma poteptane vse vrednote morale in etike. Nedvomno je tudi to znak napredujoče železne dobe kali, ki uničuje vse dobro skozi minevanje časa.
V starodavnih vedskih spisih, zapisanih pred 5000 leti so prekrasni stihi, ki učijo človeštvo pravih vrednot. Podobno uči tudi krščanstvo.
Zato se mora razsvetljeni človek, dokler je v svetu imen, truditi le za minimalne življenjske potrebe. Imeti mora neomajen razum in nikoli ne sme stremeti za nepotrebnimi stvarmi, saj lahko v stvarnosti vidi, da je takšen trud samo težko delo za nič.
Tako ustaljen mora služiti Nadduši, ki po Gospodovi vsemoči prebiva v njegovem lastnem srcu. Ker je ta Gospod Vsemogočna Božanska Osebnost, večen in meomejen, je poslednji življenjski cilj- kdor ga obožuje, lahko odpravi vzrok pogojenega bivanja.
Kdo drug razen grobih materialistov bo zanemaril takšno transcendentalno misel in se zatekel k minljivim imenom, videč ljudske množice, ki so padle v reko trpljenja zaradi nakopičenih posledic njihovega lastnega delovanja?
Bhagavad Gita@
They say that life is an accident, driven by sexual desire, that the universe has no moral order, no truth, no God. pic.twitter.com/Vf59pXvraK
Še ko sem bila otrok, smo z navdušenjem in otroško radovednostjo pričakovali Evrovizijo.
Z vso pozornostjo smo navijali za naše predstavnike, takrat smo bili še državljani bivše Jugoslavije, ter hrepeneče čakali na zmago.
V spominu mi je ostalo navdušenje nad Tajči, pa spevno Julie od Danijela, na naše veselje je Jugoslavija pa enkrat le zmagala s skupino Riva.
Spomnim se tudi zmage takrat še neznane Celine Dion, takrat nisem niti prepoznala vrednosti njenega talenta, pesem mi je bila kar malo zahtevna, a Celine je s to zmago dosegla prepoznavnost in zasijala kot smaragd s čistim, prekrasnim glasom, postala je svetovna zvezdnica in tako postala tudi ena izmed mojih priljubljenih pevk. Le kdo bi lahko pozabil njeno legendarno pesem iz filma Titanik?
Če bi danes izbrala svoji dve najljubši zmagovalki vseh časov, bi bili to Loreen z Euphorio in Marija Šerifović s pesmijo Molitva. Tu so še legendarni in vedno zimzeleni zmagovalci ABBA. Pesem Waterloo je še danes sveža in več kot vredna poslušanja.
Te dni čakamo spet Evrovizijo, žal bo potekala brez tako privlačnega navijanja za naše, saj je Klemen Slakonja izpadel v prvem predizboru polfinalnih večerov. Torej bo manjkala ta začimba v tekmovanju, navijanje za našega predstavnika.
Ta izpad je bil pričakovan, saj je Klemen naredil fatalno napako, on je rojen zabavljač, ki zna narediti neverjeten show, pa je odšel na tekmovanje s sicer lepo balado, čustveno, ki pa nekako ni prepričala. Če bi naredil zabavno, dinamično točko, bi bilo vse drugače. Tudi kot vokalist ni slab, ni pa tako briljanten, da bi bila to njegova osrednja značilnost. V centru bi moral biti zabaven nastop, kjer bi bil vokal le dodaten okras.
Najbolj mi je žal za njega, ker se je nedvomno potrudil, šel z upanjem, da bo njegova osebna izpoved prepričala, pa očitno ni bil pravi čas za to. Ljudje si bolj želijo igre in zabave kot pa osebne čustvene izpovedi.
Pa več sreče prihodnjič, si moramo kislo priznati, saj so žal naše uvrstvitve z izjemo Darje Švajger in Nuše Derende bolj ali manj na koncu repa lestvice.
Vseeno velja, da si je ta spektakel še vedno vredno ogledati, saj lepo popestri sobotni večer.
In res je bil sobotni večer nekaj izjemnega. Še v življenju nisem videla tako dobrih scenskih efektov, videti je bilo, kot bi bili nastopajoči res na ladjah, v naravi, vse je bilo spektakularno realistično. Že med ogledom sta me najbolj prepričala Izraelka in Avstrijec. Če pustimo sramoto v Gazi, če gledamo samo pevski nastop, je bila Izraelka čarobna, Avstrijec pa vokalist brez primere. Na koncu sta res zasedla prvo in drugo mesto.
In smo res bili priča v aprilu izpadu elektrike, ki je prizadel milijone ljudi. Vse je obstalo, od prometa, mobitelov, dvigal, ljudje so se znašli sredi kaosa, prestrašeni in šokirani.
Danes smo že priča vojni med Pakistanom in Indijo, kar je strah zbujajoče, glede na to, da sta jedrski velesili.
Začelo se je v aprilu z napadom v Kašmirju in po dalj časa trajajočih napetostih ob obmejnih predelih se je začelo z napadi, ki jih sprožata obedve strani.
Videti je, kot bi vladalo neko zatohlo ozračje, ki vleče razpoloženje navzdol in je dober standard ter mir samo še za manjšino. Sedaj smo priča že energetskim mrkom in stopnjevanju vojn, prebivalcem pa razpošiljajo brošure z navodili preživetja v kriznih časih, kot je nabava hrane za tri dni in tranzistor na baterije.
Večina sploh resno tega ne jemlje, ampak morda bi morali? Kajti ni videti, da gre na boljše, prej na slabše. Še pred kratkim ni nihče verjel, da je možen tak kolaps elektrike za milijone evropskih prebivalcev, Iberski polotok ima namreč kar blizu 60 milijonov prebivalcev ter da bo zavrelo še v Aziji.
Menim, da ni slaba ideja, da kdor more, začne težiti bolj k samooskrbi, kar pomeni drva za ogrevanje, možnost pridelave hrane, prilagoditev tudi na možno življenje z električnimi izpadi.
Vmes gori ogenj vojne že vse naokrog nas in se nam že približuje. Ni videti, da bo kaj od obljub Trumpa, ki je menil, da lahko ustavi vojno v Ukrajini kar v 24 urah. Zdaj je že vojna Indija- Pakistan, Izrael napada Gazo, Jemen, Ukrajina in Rusija bijeta vsak dan bolj udarne napade za ceno ubogih ljudi, ki so zmasakrirani na oltarju vojne in njenih dobičkov.
Da bi se vojni bobni zaustavili za dobro vseh nas, to je moja želja in upanje.
