Vpogled v naravo človeka

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Ko si že sorazmerno dolgo na tej ljubi materi zemljici, postaneš bolj razumen kot takrat, ko si še mlad, zaslepljen in idealističen. Ko vidiš vse dobro v ljudeh, ko vidiš vse skozi rožnata očala.  Življenje te preko raznih preizkušenj nauči, da ni dobro biti samo dober, ampak je primerno biti tudi moder. 

Vsenaokrog nas se sprehajajo raznorazni predatorji, ki samo prežijo, da nam poberejo vse, kar je sploh možno. Znajo ti pobrati celo življenje, ko zavladajo psihopati, tako globalni kot lokalni. Veliki psihopati sprožajo vojne, priča smo denimo nasilnim mobilizacijam v Ukrajini, ko kombiji pobirajo na smrt prestrašene može po ulicah ter jih na silo strpajo v vozila in hajde na fronto, vrneš se brez kakšnega uda ali žalibog celo v trugi.

Manjši prevaranti prežijo na nas preko spleta, preko denarnih verig, preko lažnih ljubezni, kjer te prepričujejo, kako zelo radi te imajo, kar celo drži, dokler si za njih molzna kravica!

Ko ni kaj več izmolsti, te vržejo na smetišče ali v kak dom, kjer srepo gledajoč skozi okno, naphan z zdravili razmišljaš, da morda ni ljubezen le v  besedah, ampak da se jo predvsem dokazuje in izkazuje z dejanji.

V Vedah je opisano, da samo starši, če živijo  v normalnih razmerah in so čustveno zreli, da oni edinole ljubijo tako zelo intenzivno svojega otroka, da je to primerljivo z ljubeznijo v duhovnem svetu. Kako to drži, realiziraš skozi čas in dojameš, da te nihče, prav nihče ni imel tako nesebično rad kot mati in oče. Hvala jima za vso ljubezen, blagoslavljam njihovo čisto ljubezen v svojem srcu. Slava vsem dobrim, poštenim staršem na tem svetu!

Drugače pa, če opazuješ okrog sebe, ko kdo zboli, ko postane nemočen, ko rabi pomoč, se večina poskrije pod skale kot gadi. Tako malo ljudi je pripravljenih pomagati nesebično svojim dragim, ko jim življenje obrne hrbet in jih udari s težavami ali boleznijo. Ne morem si tudi predstavljati bolečino ljudi, ki so slavno in bogato živeli, pa pristanejo v kakšnem domu ali v bolnišnici, večina jim obrne hrbet, ker jim niso več koristni, slave in časti ni več. Boli sigurno neizmerno in huje kot kakšnega siromaka, ki je že vajen biti ponižan in živi brez slavospevov soljudi.

So pa nekateri ljudje tudi dobri, ampak so mejne narave. Ob primernem vodstvu so dobri, gredo po poti dobrega, ob slabem vplivu pa postanejo slabi. Tudi če razumejo, da kaj ni prav, bodo samo stali zraven in gledali, kako nekdo vihti bič nad sočlovekom.

Zelo zrel in inteligenten moraš biti, da balansiraš brez prehude krivde skozi to lepo življenje. Kajti na koncu je vest najhujši sodnik še pred Božjo sodbo.

Biti moraš tudi dovolj previden, da ne nasedeš kakšni zanki, da ne padeš tudi pod vpliv družbe, to se rado zgodi mladim, ki pritisnejo na plin pod sugestijo družbe v vozilu in si lahko zapečatijo življenje, sebi ali drugemu, če pride do karambola. Tako zapeljejo tudi marsikoga labilnega v droge, če ni dovolj duševno trden.

Na vse te čeri in pasti je že dobro, če pelješ skozi življenje sorazmerno zdrav in živ. Ter z odprtimi očmi in umom naprej po poti miru, vedrine in mirnega življenja.

Napisala Sanja (© vse avtorske pravice pridržane)

 

 

 

3. svetovna vojna

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Z začudenjem opazujemo okrog sebe dogodke, ki kot da nas vodijo proti uničenju vsega, kar nam je znano in samoumevno. Vse okrog nas plamti požar in kot da se nam že približujejo ognjeni zublji plamtečega kaosa, ki požira vse pred seboj.

Vojna žarišča se širijo, ravno to noč je Izrael silovito napadel Iran, le ta vrača protinapade in sam Vsemogočni ve, kje se bo to končalo???

 Plamti na več koncih sveta, vojni v Ukrajini ni videti konca, Los Angeles je v primežu protestov ljudi, ki jih hočejo izgnati, vmes že nova vojna Izrael-Iran z nedvomno tiho asistenco ZDA. 

Stvari postajajo tako napete, da se človek že vpraša, ali nam bo mir še samoumeven, ali nas peljejo po poti morebitne jedrske nevarnosti?

 Temu se pridružujejo abnormalne cene vsakodnevnih potrebščin in okoljem, ki tudi že manifestira svojo obolelost z vremenskimi ekstremi.

Vse to je tako odraz kali juge, železne dobe, v kateri se nahajamo, kot nakopičene karme, grešnih reakcij človeštva, ki se v nebrzdanem pohlepu ne ustavi pred nobenim grehom. Ti grehi vključujejo nasilje nad šibkejšimi, grabljenje resurzov in dobrin preko trupel, uničevanje okolja z vsemi strupi, razčlovečenost je zavladala na našem lepem planetu, poštenost je očitno postala samo še dobrina za bedake, za na smetišče.

Vsa ta akumulacija brezmejnih grehov se nabira in nekega dne izbruhne kot vulkan v obliki vojn, ki znajo uničiti našo civilizacijo. Videti je, da smo že v tem hurikanu in nas lahko tudi nas odpelje vsak hip daleč od naše navidezne varnosti. 

Osebno mislim, da smo pred pragom 3. svetovne vojne, o kateri bodo pisali zanamci. Stvari postajajo tako nepredvidljive, da se čez noč lahko prebudimo v novi realnosti, kjer nam dom, hrana in vse samoumevne dobrine ne bodo kar avtomatsko na dosegu roke, kot smo navajeni.

Kot bi zavladala era nerazumnih odločitev politikov, ko ostaja misel na mir samo še spomin in prevladuje vojno hujskaštvo. Pravijo, da se zgodovina ponavlja in na žalost se še kako ponavlja, zdaj smo tu, kjer smo in samo upajmo, da stvari ne bodo šle čez rob in nas popeljale na hitrem vlakcu v prepad.

Napisala Sanja (© vse avtorske pravice pridržane)

Preberi celoten članek - 3. svetovna vojna

Pogrebi

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Več ali manj se izmikamo ideji o minljivosti. To misel odrinjamo na stran, ker nas smrtnost plaši in se bojimo oditi. Bojimo se staranja, bolezni in smrti. A žal nikomur ni prizanešeno. Vse nas počakajo tudi te neizbežne preizkušnje. Pri nekaterih gre lažje, pri nekaterih težje, rezultat je pa vedno in vselej porazen.

Naj smo kralj ali berač, vse je treba zapustiti in oditi v neznano. Vse se zreducira na posodo, žaro, v katero potresejo pepel, ki je edini ostanek našega tuzemskega bivanja. Užaloščeni svojci, znanci in prijatelji se zberejo ob zadnjem slovesu, župnik pove občutene zadnje besede v slovo in zagrne nas temna zemljica. 

Misterij življenja, minljivost bivanja, soočenje  s tem, da pridemo na svet brez vsega in odidemo iz njega brez vsega. Le duša v subtilnem telesu nese naprej plodove naših dejanj, ki rezultirajo v bodočem življenju. Obstajajo tako peklenski kot rajski planeti, vmesne vice- reinkarnacija ter najvišji cilj posvečenih ljudi, duhovni svet.

A vse, kar smo tu ljubili, sovražili, se jezili in žalostili, izgine v pozabo. Ostanejo samo naša dobra in slaba dela. Zato vse religije brez izjeme poudarjajo, da moramo bolj posvetiti pozornost nabiranju zakladov v nebesih kot na zemlji, kjer jih razje rja in oropajo razbojniki. Da moramo čas posvetiti tudi transcendenci, saj smo le duša, ki naseljuje zemeljsko telo, a le ta duša, ki je atomske veličine in prebiva v predelu srca, bo preživela telesno smrt. Vse ostalo postane z odhodom ničevo, saj ti nihče ne more pomagati, ko pridejo bolezen, starost in smrt. Za te tegobe ga ni zdravila in ni čudežne zdravilne zeli. 

Ko smo mladi, malo mislimo na smrt. Starejši kot smo, bolj začnemo hoditi na pogrebe, tako lahko razumemo, da se tudi sami približujemo zadnjim postajam.

Dokler smo pa še tu, lahko mislimo na rajne z ljubeznijo, molimo za njih, plačamo kakšno mašo, jim odpustimo, če smo komu kaj zamerili in jim želimo vse dobro v drugih dimenzijah, kamor so odšli.

Na koncu je še najbolje delovati tako že tu, da lahko zaspimo z mirno vestjo in nas tako tudi ni strah, ko pride do naše zadnje minute. Ker tako ali tako bomo na koncu življenja dobili račun. Tako mi je rekla kolegica na delu in še kako se strinjam z njenimi besedami.

Našim dragim, ki so že prešli v druga bivališča bivanja pa zaželimo vse dobro in lepo, kjerkoli že so in kamor bomo tudi mi odšli nekega dne.

Napisala Sanja (© vse avtorske pravice pridržane)

 

 

 

 

Preberi celoten članek - Pogrebi

Zunajzakonske skupnosti

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Živimo v moderni dobi, kjer počasi izginjajo verski zakoni. Še pred sto leti je bila največja sramota, če je bil kdo neporočen, nezakonski otroci so bili prav sadistično preganjani, kot so mi kdaj govorile kolegice. Klicali so jih pankrti, jih zaničevali in preganjali. To je seveda sramota za te, ki so to izvajali, saj je vsaka otroška duša nežna in občutljiva na nasilje, ki ga doživlja.

To je bil en ekstrem, ki je samo dokazoval, kako močna je bila še Božja beseda, dosledno se je to izvajalo in ljudje so točno vedeli za posledice, če bodo živeli izven zakona, da bodo stigmatizirani pred ljudmi, družbo in pred predstavniki religije, bodisi krščanske, muslimanske ali kakšne druge religije.

Danes je vse to postalo kot nek mit, ti starodavni zakoni, kot neka daljna preteklost v smislu-   ah, saj v tistih časih  so bili zastareli, bili so okoreli dogmatiki, verski fanatiki...

Bodimo sproščeni, živimo kot nam paše!

Osebno sem za popolno strpnost, razen če se gre za nasilje nad otroki, starci, ženskami, moškimi, živalmi. Sem pa prepričana v Božjo besedo, ki je identična tako v krčanstvu kot v starodavnih Vedah, da je pač dobro upoštevati Božja navodila zaradi sebe, ne zaradi drugih. Da si prihraniš trpljenje v bodoče na večnem popotovanju duše.

Tako menim, da so te vrednote, kot jih učijo religije, prava stvar. S partnerjem nisi za kratkoročne koristi, kot jih dandanes prinaša zakonodaja za nelegalne zveze. To je božanska zaveza pred Bogom, ki naj traja do smrti tako v dobrem in slabem ter naj bo požegnana s strani Vsemogočnega.

Če ne dobiš prave osebe, si pač sam, živel boš bolj skromno, ne boš pa kršil teh starodavnih zakonov, ki so že lepo zapisani tako v Bibliji kot v Vedskih spisih.

Krščanstvo;

“Zakonska zveza ni kakršna koli zveza med človeškimi osebami. Zakonsko zvezo je ustanovil Stvarnik, deležna je lastne narave, bistvenih značilnosti in namenov. Nobena ideologija ne more zbrisati iz človeškega spoznanja gotovosti, da obstaja zakonska zveza samo med dvema osebama različnega spola, da po medsebojni osebni podaritvi, ki je njima lastna in izključujoča, težita k občestvu njunih oseb. Tako se med seboj dopolnjujeta ter sodelujeta z Bogom pri nastajanju (rojevanju) in vzgoji novega življenja.”

Vedski spisi;

degradacija zakonske skupnosti v železni dobi- kali yugi.

Zakonske zveze bodo sklepali na podlagi začasne privlačnosti. (Bhag.12.2.3.) Odnos med možem in ženo bo odvisen od tega kako sta si všeč.Šest mesecev po poroki se ločita, saj je bil zakon sklenjen na osnovi površinske privlačnosti, brez globljega razumevanja.
Privlačnost ta trenutek se naslednji trenutek sprevrže v odbojnost. To je dejstvo. Včasih so se ljudje poročali na osnovi astrološkega izračuna preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

ŠB- 5. del

Vsi peklenski planeti se nahajajo v srednjem predelu med tremi svetovi in Garbodaka oceanom. Nahajajo se na južni strani univerzuma.Na enem od teh planetov je zapor za ljudi, ki se ne držijo reguliranega zakonskega življenja. Moškega ali žensko, ki imajo seksualno zvezo z nedostojnim pripadnikom nasprotnega spola, Yamarajini služabniki kaznujejo v peklu, ki je znan po imenu Taptasurma. Tam bičajo te osebe. Moški je prisiljen, da objema kip ženske, ustvarjen iz žarečega železa, a ženska je prisiljena, da objema podoben kip moškega. To je kazen za nezakonsko spolnost.

 

Naravni zakoni

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Splošno pravilo v naravi  je, da so šibkejši plen močnejših. Vsakdo se bori za obstanek, a na koncu nihče ne obstane, vsi umrejo.

Na pokopališčih ni zmagovalcev. Zakaj potem takšne nekontrolirane želje, pohlep, vojne, tatvine, zlorabe, izigravanja? Iz zelo preprostega razloga, zaradi lažnega ega in poželenja.

V Bhagavad Giti sam Stvarnik pove;

Poželenje, jeza in pohlep so troje vrat , ki vodijo v pekel. Vsak razumen človek bi se jim moral odreči, saj so pogubna za dušo.

Žal so ljudje tako pod vplivom poželenja, da so pripravljeni narediti vse za kopičenje dobrin, celo za ceno človeških življenj, za naravo in živali je tako ali tako večini povsem vseeno. Pridobijo kratkoročne koristi, a narava, karma jih biča že v tem življenju in kot povedo sveti spisi, gredo po smrti v pekel. Ali že v tem življenju v zapor. Ali je torej vredno? Ni, a žal si ne morejo pomagati. Tako smo prišli tako daleč, da smo že v naši bližini priča raznoraznemu kriminalu.

Spiš le v eni postelji, ješ iz enega krožnika, telo ti propada pod silo časa iz dneva v dan, ali ni torej vse le nesmiseln trud za prazen nič? Dobro je poskrbeti za osnovno eksistenco, vse ostalo je plemenito deliti, ne kopičiti več, kot potrebuješ. To je doktrina tako starodavnih Ved kot drugih svetih spisov.

Dokler bo v družbi prevladovala nekontrolirana želja po vedno več, ne bo miru, ne na lokalni ne na globalni  ravni. Ko se takšnih osebkov nakopiči preveč, pride do razkroja civilizacije in na ruševinah starega se vzpostavi nova, bolj humana družba.

Srhljivo je, kako so popolnoma poteptane vse vrednote morale in etike. Nedvomno je tudi to znak napredujoče železne dobe kali, ki uničuje vse dobro skozi minevanje časa.

V starodavnih vedskih spisih, zapisanih pred 5000 leti so prekrasni stihi, ki učijo človeštvo pravih vrednot. Podobno uči tudi krščanstvo.

Zato se mora razsvetljeni človek, dokler je v svetu imen, truditi le za minimalne življenjske potrebe. Imeti mora neomajen razum in nikoli ne sme stremeti za nepotrebnimi stvarmi, saj lahko v stvarnosti vidi, da je takšen trud samo težko delo za nič.

Tako ustaljen mora služiti Nadduši, ki po Gospodovi vsemoči prebiva v njegovem lastnem srcu. Ker je ta Gospod Vsemogočna Božanska Osebnost, večen in meomejen, je poslednji življenjski cilj- kdor ga obožuje, lahko odpravi vzrok pogojenega bivanja.

Kdo drug razen grobih materialistov bo zanemaril takšno transcendentalno misel in se zatekel k minljivim imenom, videč ljudske množice, ki so padle v reko trpljenja zaradi nakopičenih posledic njihovega lastnega delovanja?

Napisala Sanja (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Preberi celoten članek - Naravni zakoni

Rss feed za ta članek