Nedvomno ena najboljših serij v zadnjih letih, še najbolj po zaslugi neverjetnega glavnega igralca, ki je vlogo zaigral več kot briljantno. Njegova preobrazba v poklicnega morilca je enostavno zastrašujoča, tako neverjetno je prepričljiv.
Z očmi, ki spominjajo po hladnem pogledu na kačje, s popolno koncentracijo na izsleditev žrtve in miksom vseh čustev, ki jih ustvari ta morilec s karizmo, te serija enostavno hipnotizira, da jo pogledaš z neskaljeno pozornostjo.
Napeta od začetka do konca s paleto spremljevalnih likov v seriji, od policistke MI6, ko spremljamo med njo in strelcem napeti lov mačke in miši, kjer obadva protagonista neusmiljeno zasledujeta svoj cilj in do konca ne veš, kdo bo premagan in kdo bo zmagovalec v tej borbi na življenje in smrt.
Čustvena žena ostrostrelca, ki daje šakalu, to je ostrostrelčev vzdevek, tudi nekaj človečnosti in topline ter ljubezni, saj se v krogu družine ta morilski človeški stroj spremeni v čudovitega očeta malega fantka in v ljubečega moža lepe Nurie.
Nuria nima pojma, kaj njen bogati mož sploh počne, da je tako neizmerno bogat. Izgovarja se na skrivnostne službene poti, resnica prihaja na dan šele po odkritju skrivne sobe in ko šakalu že teče voda v grlo na begu pred člani MI6.
Undoubtedly one of the best series in recent years, thanks to the incredible lead actor who played the role more than brilliantly. His transformation into a professional killer is simply terrifying, he is so incredibly convincing.https://t.co/49ZmwQnV50pic.twitter.com/bSo236UY9Z
Vmes vidimo še spletke bogataške elite, ki je pripravljena za ohranitev svojih privilegijev ubijati brez pomislekov. Vsa serija navdušuje z odlično igro, kvaliteto režije in je enostavno adrenalinska kraljica serij zadnjih let.
Ostrostrelski šakal sicer pusti grenak priokus z neusmiljenim pobijanjem, saj je videti, da mu ni nič ubiti človeka, ubijanje mu je kot popiti kapučino na letnem vrtu. Redkokdaj pokaže usmiljenje, tako da si samo misliš, bognedaj, da se temu terminatorju znajdeš na poti.
Vmes vidimo še zgodovino šakala, bil je britanski ostrostrelec, služboval je v Afganistanu, eden mračnih, morilskih dogodkov, kjer je morila njegova skupina elitnih vojakov, je v njemu naredila preskok v novo poglavje- najprej maščevalca, kasneje pa ostrostrelca.
Vsekakor je serija vredna ogleda in potrjeno je že tudi nadaljevanje, druga sezona. Kjer bomo lahko naprej spremljali očarljivega negativca v nenadkriljivi igri Eddija Redmayna.
Ob deževnem obdobju je zvečer na vrhovih dreves vidnih veliko svetlečih črvov, ki se bleščijo kot luči. Toda svetilke neba - zvezde in luna - niso vidne.
Podobno v dobi Kali osebe, ki so ateisti ali zločinci, postanejo zelo vidne, medtem ko so osebe, ki dejansko sledijo vedskim načelom za duhovno emancipacijo, praktično zasenčene.
To dobo, Kali-yugo, primerjamo z oblačno sezono živih bitij. V tej dobi je resnično znanje pokrito z vplivom materialnega napredka civilizacije.
Poceni miselni špekulanti, ateisti in proizvajalci tako imenovanih verskih načel postanejo pomembni kot svetleči črvi, medtem ko osebe, ki strogo sledijo vedskim načelom ali svetopisemskim zapovedim, postanejo prekrite z oblaki te dobe.
glowworms are seen on the treetops, shining like lights. But the luminaries of the sky - are not visible. Similarly, in the age of Kali, persons who are atheists or criminals become very visible, while persons who actually follow the Vedic principles are practically obscured. pic.twitter.com/9XyauFW5Xy
Ljudje bi se morali naučiti izkoristiti dejanske svetilke neba - sonce, luno in zvezde - namesto svetlobe svetlečih črvov. Pravzaprav svetleči črvi ne morejo dati nobene svetlobe v temi noči.
Ker se oblaki včasih razjasnijo, tudi v deževnem obdobju, in včasih luna, zvezde in sonce postanejo vidni, tako tudi v tej Kali-yugi včasih obstajajo prednosti.
Vedsko gibanje Gospoda Caitanye – širjenje petja mantre Hare Kṛṣṇa – se razume tako. Ljudje, ki si resno želijo najti pravo svetlobo, bi morali izkoristiti to gibanje, namesto da gledajo v luč mentalnih špekulantov in ateistov.
Živo bitje (duša) se nahaja oz. je zaprta v materialni sferi bivanja. Živi v matrici ali sanjah in pravzaprav v svoji nevednosti spi. Saj so sanje in budnost, ki jo doživljamo samo sanje Maha Višnuja, ki leže v yoga-nidri na vzročnem oceanu. Zavest čiste duhovne duše v resnici nikoli ni v nevednosti oz. je zmeraj sac-citt-ananda, vendar pa, ko zlorabi svojo majhno neodvisnost, jo Vsevišnji Gospod prekrije z njegovo zunanjo energijo bahirango-mayo. Vsevišnji Gospod pravzaprav ustvari popolni sanjski svet in z njo prekrije dušo. Duša v tem sanjskem svetu igra kontrolorja materialne narave.
the living entity (soul) is situated or is confined in the material sphere of existence. He lives in the matrix or dream and is actually asleep in his ignorance. For the dreams and wakefulness that we experience are only the dreams of Maha Vishnu.https://t.co/K1WXmTf4V5pic.twitter.com/sqRKncZQXD
Mayā, zunanja energija Vsevišnjega Gospoda prekriva majhno atomsko dušo v obliki materialnih teles, ki jih poganjajo tri gune materialne narave. Človeška oblika je mehansko-biološki stroj, ki deluje pod nadzorom treh gun materialne narave, ta pa je zopet podrejena vrhovnemu Brahmanu. Čista duhovna duša v iluziji misli, da deluje samostojno in da ni odvisna od ničesar kot le od nje same. V tej iluziji poskuša gospodariti se igrati Boga v materialnem svetu. Vendar je vedno vržena v težavne situacije, kjer se mora boriti za preživetje.
V Bhagavad giti pravi Vsevišnji Gospod: isvarah sarva-bhutanam hrd-dese 'rjuna tisthati bhramayan sarva-bhutani yantrarudhani mayaya. » Vsevišnji Gospod je v srcu vsakogar, o Arjuna in usmerja vsa živa bitja, posedena v vozilo iz materialne energije«.
Na koncu v svoji frustriranosti se duhovna duša zateče v iluzijo impersonalizma kjer se skuša zliti z Bogom. Duhovna duša je po svoji konstituciji tudi imenovana išvara ali gospodar telesa, vendar se ne zaveda, da poleg nje prebiva v telesu tudi vrhovni Išvara ali Nadduša, ki je priča in opazovalec njene aktivnosti.
Nadduša kot končni dejavnik odobri vse aktivnosti ,ki si jih duhovna duša zaželi izvajati. Nadduša je vedno korak pred individualno dušo, saj pozna preteklost, sedanjost in prihodnost.
V Bhagavad giti je definirano pet dejavnikov dejanja, ki jih duša s svojo željo sproži.
Prvi dejavnik je adhistanam ali mesto delovanja, ki je za duhovno dušo telo, v katerem prebiva. Sama duhovna duša se imenuje tudi karta ali vršilec dejanj. Duhovna duša v svoji zavesti, ki jo odseva lažni ego misli, da je to telo in ta um in z čuti, ki jih uporablja kot inštrument delovanja, poskuša uživati v tej materialni sferi bivanja. Duhovna duša s svojo željo potem sproži premik telesa oz. nek napor ,ki ga moramo vložiti za premik telesa. Vendar duhovna duša v iluziji pozablja na končni dejavnik ali Daivam ali vrhovni dejavnik ali Naddušo ,ki vse to odobri in vse dejavnosti pravzaprav zavisijo od volje Nadduše, ki je glavni in odločujoč dejavnik.
Zato pravzaprav nikoli nismo neodvisni in vse kar, delamo je to, da s svojo željo sprožimo vse to in proces se začne odvijati. Vendar pod iluzijo teh procesov mislimo ,da upravljamo s tem telesom in da ustvarjamo neko napredno civilizacijo. Vse je samo matrica in začasna realnost, ki joVsevišnji Gospod ustvari za nas, ker je Njegova milost do nas duš neizmerna.
Dobra analogija je kultni film Matrix (Matrica) kjer Morfei pravi : »Matrika je povsod okoli nas, celo v tej sobi je. Vidiš jo lahko skozi okno ali na televiziji. Čutiš jo, ko greš na delo, v cerkev ali ko plačuješ davke. To je svet, potegnjen čez tvoje oči, ki te je zaslepil in ti prekril resnico.« Neo: »Katero resnico?« Morfej: » Da si suženj, Neo. Da si bil kot vsi drugi, rojen za suženjstvo…da živiš v zaporu, ki ga ne moreš vohati, okušati, ali se ga dotikati. V zaporu tvojega duha.«
Kakor utelešena duša v tem telesu neprekinjeno prehaja od otroštva do mladosti in starosti, tako duša tudi ob smrti preide v drugo telo. Samospoznano dušo taka zamenjava telesa ne zmede. (Bhagavad-gita 2.13)
dehino 'smin yathā dehe
kaumāraṁ yauvanaṁ jarā
tathā dehāntara-prāptir
dhīras tatra na muhyati
Šrila Prabhupada v tem komentarju na ta verz pojasnjuje, da je vsako živo bitje individualna duša , katere telo se nenehno spreminja. Duša že v tem telesu prehaja iz otroštva, mladosti, starosti in takrat ,ko napoči trenutek smrti preide v novo telo in da takšna zamenjava telesa razumnega človeka ne zmede. Tako je razložil tudi Gospod Krišna, Arjuni naj ne tarna za svojimi sorodniki, ki jih bo ubil na bojišču. Naj jih gleda z zornega kota duhovnih duš, ki bodo samo zamenjala oblačila in ne kot minljiva telesa. Tisti, ki ni zmeden v takšnih trenutkih se imenujejo dhira in ima popolno znanje o položaju Nadduše in individualne duše. Tak modrec oz. samo spoznana duša je že transcendirala materialno naravo oz. gune materialne narave.
To so realizacije samo spoznanih duš. Kaj pa ostali? Kje smo mi na tej stopnji sam spoznanja? Zjutraj se zbudimo in se v mukah privlečemo do tuša in začne se nov dan. Še pred kratkim smo se zbudili iz gune nevednosti zdaj pa takoj skok v vrlino. Ali smo se res zbudili iz nevednosti ali se samo zdaj zavedamo, da še kar naprej sanjamo materialno življenje? Teoretično verjamemo vedskemu absolutnem znanju, da nismo to telo in um. Pogledamo se ogledalo in kaj sploh vidimo? Se vidim kot duša ali se vidim kot telo ? Kako lahko prepričam samega sebe, da nisem telo in um? Kaj mi ostane in za kaj se lahko primem?
Šrila Prabhupada v Šrimad Bhagavatamu v 3 spevu opisuje dušo, ki igra Boga oz. deluje z materialno zavestjo kot človeka, ki sanja ,da so mu odsekali glavo in pravi:« Tako delovanje je posledica vpliva slepilne energije in je podobno izkušnji spečega človeka, ki sanja ,da so mu odsekali glavo. Obglavljeni v sanjah vidi, kaj se dogaja. Tisti, ki mu v resnici odsekajo glavo, ne vidi ničesar več , kdor pa lahko svoje obglavljenje gleda, ima privide. Tudi živo bitje se globoko v sebi zaveda, da je večno podrejeno Vsevišnjemu Gospodu, pa vendar si domišlja, da je Bog, ki je to zavest izgubil ob stiku z māyo. Tako razmišljanje je nesmiselno in je kot privid, da so nam odsekali glavo. Tako nam māya prekrije pravo zavest. Ker tako nenaravno uporništvo živemu bitju prinaša samo težave, bi morali razumeti, da se le z vdanostjo Gospodu lahko znebimo napačne predstave, da smo Bog«.
V Šrimad Bhagavatamu je več spevih napisano kako si lahko logično razložimo, da nismo to telo in ta um. Telo prehaja skozi več faz razvoja. Najprej se rodimo, rastemo, ustvarimo nekaj produktov, ostarimo in z smrtjo telesa izginemo v pozabo.
Duša, čeprav je v iluziji ve ,da v resnici ni telo, vendar pod vplivom lažnega ega zamenja svojo pravo identiteto z lažno. Vsak, ki poimenuje svoje dele telesa in kaže na njih pravi: »Moja roka, moja glava, moja noga.« Materialno telo brez duhovne zavesti bi samega sebe poimenovalo drugače npr. : »Jaz glava ,jaz noga itd.« Torej govorimo resnico ,ko poimenujemo dele telesa z moje. Vendar vseeno pod iluzijo mislimo, da smo to telo.
Delujemo paradoksalno, govorimo pravilno, vendar delujemo napačno. Drug logičen dokaz je ta, da opazovalec nikoli ni bil opazovano. Npr. če gledamo opazujemo nek predmet to še ne pomeni ,da smo mi ta predmet, ki ga opazujemo. Torej ,če gledamo svoje telo v ogledalu to še ne pomeni ,da smo mi to telo. Vendar pa ker je maya iluzija take narave, da dušo najprej prekrije z neznanjem potem pa jo potisne še globlje v iluzijo , duša ne more percipirati svoje prave narave. Duša je opazovalec v telesu in samo opazuje dogajanje polja delovanja (telo). Duša zaradi napačne identifikacije oz. neznanja smatra svoje polje delovanja kot končnega izvršilca dejanj in poskuša zadovoljiti svoja transcendentalna čutila skozi materijo. Lažni ego jo napelje na to zmoto in ker je ljubezen do Boga zamenjala za poželenje se je njena želja po služenju Boga preobrazila v poželenje in to poželenje jo prisili da deluje z materialno željo po uživanju materialne narave.
Just as the embodied soul in this body continuously passes from childhood to youth and old age, so also at death the soul passes into another body. Only the realized soul is not confused by such a change of body. (Bhagavad-gita 2.13) pic.twitter.com/iu7uyfUETA
S svojim delovanjem pa si ustvarja karmo, s katero trpi. Vendar, ker je duša opazovalec in v resnici nima nič z tem telesom to doživlja kot projekcija slike na filmskem platnu. Platno je um, film pa so samskare , ki so shranjene v njem in jih um prikazuje duši. Duša pod iluzijo misli ,da je glavni junak v tem filmu in se zaradi iluzije vživlja v vlogo telesa. Pravzaprav je v obolelem stanju in resnično trpi te bede materialnega življenja . Vendar, če se postavimo v vlogo opazovalca duše, ki nima nič z tem telesom se lahko vprašamo , ne kaj se dogaja ampak komu se dogaja? Odgovor je, da se dogaja telesu, ne nam duši. Materialno telo je podvrženo karmičnem procesu. Torej lahko zaključimo, da v resnici so to samo sanje, ki jih duša sanja in so začasne narave. V Bhagavad giti(3.27) je rečeno:
prakṛteḥ kriyamāṇāni guṇaiḥ karmāṇi sarvaśaḥ
ahaṅkāra-vimūḍhātmā kartāham iti manyate
Duhovna duša, zmedena zaradi vpliva lažnega ega, misli, da je vršilec dejanj, katera v resnici opravljajo tri guṇe materialne narave.
Zaradi iluzije misli, da deluje neodvisno. V Bhagavad giti je jasno razloženo, da duša z svojo željo sproži pet dejavnikov dejanja in kateri je najbolj odločujoč. Delimo dva dejavnika. Materialni dejavni in končni dejavnik. Prvi materialni dejavnik je adhistanam ali mesto delovanja ( polje delovanja/telo) drug dejavnik je karta ali vršilec dejanj. To je mat. zavest, ki jo odseva lažni ego nato preide v tretjo fazo, ko se zraven vpletejo še inštrumenti delovanja (karana ali čuti) in pa prizadevanje (cesta) napor ,ki ga moramo vložiti za premik telesa. Da pa bi se lahko telo premikalo in delovalo na željo duše pa je potreben končni dejavnik, To pa je Daivam ali vrhovni dejavnik ali Nadduša. Vse naše dejavnosti so odvisne od volje Paramatme, ki je glavni in odločujoči dejavnik. Šrila Prabhupada v Išo Panišadi v komentarju osme mantre pravi:
»Gospod vsako željo posameznega bitja izpolni sorazmerno glede na to, kar si zasluži. Če hočemo postati vrhovni sodnik, sama usposobljenost ni dovolj - potrebujemo tudi potrditev višjega organa, ki nam tak naslov tudi podeli. Usposobljenost še ne zagotavlja položaja - vedno ga mora odobriti višja avtoriteta. Tako tudi Gospod odobri uživanje živega bitja sorazmerno glede na njegovo usposobljenost, ta pa mu sama po sebi ne more zagotoviti željnega cilja. Vedno potrebujemo še Gospodovo milost«.
Na koncu lahko zaključimo, da v resnici nismo neodvisni in da smo pod popolno upravo dveh Gospodovih energij. Če se igramo vlogo Boga, smo pod upravo Gospodove zunanje energije (bhairanga shakti), če pa Mu služimo z ljubeznijo in vzamemo zavetje bhakti yoge, pa smo pod upravo Njegove notranje energije(transcendence) in smo pod Njegovo direktno zaščito. Svobodna volja, ki nam je dana, je v tej poziciji zelo omejena in ni takšna, kot si jo predstavljamo. Res je, da se nam izpolnjujejo trenutne želje po delovanju, Recimo, če si želim grešno delovati, nam bo to dovoljeno vendar za posledice delovanja odgovarjamo sami in zato ne smemo kriviti Boga, ko trpimo. Pravzaprav imamo malo manevrskega prostora. Ali se obrnemo k Krišni ali stran od Njega. Odločitev je naša.
OM TAT SAT
Sestavil : Sadacara dasa- vir-facebook
Vir: Srimad Bhagvatam, Bhagavad-gita, Sri Išopanišad
Spominjamo se svaril znane klimatologinje Lučke Bogataj Kajfež, ki je napovedala velike klimatske spremembe, a je žal velikokrat naletela na neplodna tla, ljudje jo niso hoteli poslušati. Na spletu so se dobili raznorazni komentarji, da dela paniko, da podnebne spremembe so bile in bodo.
Minevala so leta in njena svarila postajajo vedno bolj preroško in znanstveno resnična, saj se nam pred očmi manifestirajo vsi vremenski ekstremi v vsej svoji uničevalni moči. Zdaj je julij, a že cel mesec nas spremlja kislo, hladno vreme z občasnimi silovitimi nevihtami ter točo veliko kot orehi ali še večjo, ki kot za šalo razbija avtomobile, strehe in pridelke na njivah in vrtovih.
Okrog nas, v bližnji Srbiji, Grčiji in Kanadi divjajo požari, ki goltajo vse pred seboj, ponekod so poplave, ki zalivajo cele kraje v svoj smrtni objem. Končno razumejo še najbolj nejeverni Tomaži, da vremena, kot smo ga poznali nekoč, ni več.
Zato se zbuja strah, kako hitro se bo to stopnjevalo, ker zaenkrat ne gre počasi, kar v mesecih vidimo, da narava ekspandira vedno večjo razdiralno moč, kar nakazuje, da vse, kar imamo, ne bo več samoumevno varno.
Streho ti lahko razbije toča, velika kot jajce, če se znajdeš na prostem, te lahko ubije toča gigantskih dimenzij ali ti pade drevo na glavo, lahko te odnese rušilni veter v kak zid in te splošči. Avtomobil lahko dobiš razbit na prafaktorje in ti lahko ocenijo samo še totalko. Temu sledijo slabše letine pridelkov in cene bodo še bolj pobezljale v nebo.
Your roof can be shattered by hail the size of an egg, if you find yourself outdoors, you can be killed by hail of gigantic dimensions or a tree can fall on your head, a destructive wind can blow you into a wall and flatten you.https://t.co/HF3vmafYyxpic.twitter.com/6dygCMcVi9
Blago, milo podnebje, kot smo ga poznali v naših krajih, je le še bled spomin. Zime so bile zasute s snegom in so vabile k zimskim radostim, zdaj je snega le še za vzorec. Poletja so bila prijetno topla brez tako obsežnih super neviht z burjo in točo.
Občasno so še močni vročinski valovi, kjer se skoraj ne da dihat od žgočega sonca in zadušljivosti. Temu lahko damo še pomislek, da bo vedno več tudi klimatskih beguncev, sploh tam, kjer bo zavladala suša.
Cene hrane, goriva bodo naraščale, vsekakor je videti, da prehajamo v obdobje suhih denarnic in nestabilnega vremena s potencialno širitvijo vojn zaradi pospešene militarizacije držav.
