Solarna joga

Avtor: Slogarca brez komentarjev

Z začudenjem te dni prebiramo svarila z očesne klinike, da se k njim zateka povečano število ljudi, ki so si okvarili vid z joga tehniko, poimenovano solarna joga. Z nespametnim buljenjem nezaščitenih oči v slepeče sonce lahko pridobimo nepovratno okvaro vida,  poimenovano solarna makulopatija. 

Solarna joga- sungazing- ustanovitelj Indijec Hira Ratan Manek; le ta je bil prepričan, da se na tak način tako nahranimo s sončno energijo, da niti hrane ne potrebujemo več. 

Neverjetno! Le to je pozabil dodati, da na tak način lahko tudi oslepimo!

Na spletu lahko preberemo več vodičev za začetnike, kot je denimo tale;

˝Najvarnejši čas za opazovanje sonca s prostim očesom je manj kot 30 minut po sončnem vzhodu in v 30 minutah pred sončnim zahodom. Takrat je koncentracija UV-žarkov v ozračju najnižja, zato je to najmanj škodljiv čas. Ko začnete to vključevati v svojo dnevno rutino, si prvič zastavite cilj deset sekund, nato pa vsak dan dodajajte deset sekund, dokler ne dosežete ene minute, kar je najdaljši priporočeni čas za opazovanje sonca.˝

Le kako je možno, da ta praksa živi že toliko let, pa jo nihče ni prepovedal? Koliko ljudi ima nepovratno poškodovan vid zaradi nespametne teorije gledanja v sonce brez zaščitnih očal?

Zdaj se je pojavilo v Sloveniji nekaj nesrečnikov, ki bodo lahko do smrti nosili posledice gledanja v sonce z odprtimi očmi. To je le vrh ledene gore, saj mora biti v svetovnem merilu nešteto žrtev s poškodbami oči zaradi lažnih gurujev, ki poučujejo gledanje v sonce.

Tu se lahko zamislimo, koliko je teh alternativnih metod, ki so škodljive in nepreverjene. Vmes se dobijo tudi biseri, a med iskanjem teh draguljev je treba vsekakor uporabiti trezno pamet in zdrav razum. Pogledati tudi mnenje stroke, okulistov v tem primeru, oziroma drugih specialistov glede mnogih spletnih tehnik zdravljenja, s katerimi je prežet internet.

Najbolj zlonamerni še mastno in bogato ožmejo nič hudega slutečo žrtev, da se mora soočiti z neozdravljeno boleznijo in še zapustiti prazne račune zanamcem, s katerimi se omastijo goljufi.

Zatorej previdno po svetu, na nas preži premnogo pasti, lahko si kombiniramo uradno zdravljenje z alternativo, ampak ta mora biti neškodljiva, kot je denimo ingverjev čaj, lanena semena, zdrava prehrana...

Tem revežem, ki so se zatekli na očesno kliniko, nedvomno v grozljivem strahu in paniki, pa želim povrnitev zdravja vsaj do te mere, da bi videli, da ne bi še kdo oslepel, kar je tudi nevarnost te solarne joge.

Napisala Sanja (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Dan šakala

Avtor: Slogarca brez komentarjev

The day of the Jackal-

Nedvomno ena najboljših serij v zadnjih letih, še najbolj po zaslugi neverjetnega glavnega igralca, ki je vlogo zaigral več kot briljantno. Njegova preobrazba v poklicnega morilca je enostavno zastrašujoča, tako neverjetno je prepričljiv.

Z očmi, ki spominjajo po hladnem pogledu na kačje, s popolno koncentracijo na izsleditev žrtve in miksom vseh čustev, ki jih ustvari ta morilec s karizmo, te serija enostavno hipnotizira, da jo pogledaš  z neskaljeno pozornostjo.

 Napeta od začetka do konca s paleto spremljevalnih likov v seriji, od policistke MI6, ko spremljamo med njo in strelcem napeti lov mačke in miši, kjer obadva protagonista neusmiljeno zasledujeta svoj cilj in do konca ne veš, kdo bo premagan in kdo bo zmagovalec v tej borbi na življenje in smrt. 

Čustvena žena ostrostrelca, ki daje šakalu, to je ostrostrelčev vzdevek, tudi nekaj človečnosti in topline ter ljubezni, saj se v krogu družine ta morilski človeški stroj spremeni v čudovitega očeta malega fantka in v ljubečega moža lepe Nurie. 

Nuria nima pojma, kaj njen bogati mož sploh počne, da je tako neizmerno bogat. Izgovarja se na skrivnostne službene poti, resnica prihaja na dan šele po odkritju skrivne sobe in ko šakalu že teče voda v grlo na begu pred člani MI6.

Vmes vidimo še spletke bogataške elite, ki je pripravljena za ohranitev svojih privilegijev ubijati brez pomislekov. Vsa serija navdušuje z odlično igro, kvaliteto režije in je enostavno adrenalinska kraljica serij zadnjih let.

Ostrostrelski šakal sicer pusti grenak priokus z neusmiljenim pobijanjem, saj je videti, da mu ni nič  ubiti človeka, ubijanje mu je kot popiti kapučino na letnem vrtu. Redkokdaj pokaže usmiljenje, tako da si samo misliš, bognedaj, da se temu terminatorju znajdeš na poti.

Vmes vidimo še zgodovino šakala, bil je britanski ostrostrelec, služboval je v Afganistanu, eden mračnih, morilskih dogodkov, kjer je morila njegova skupina elitnih vojakov, je v njemu naredila preskok v novo poglavje- najprej maščevalca, kasneje pa ostrostrelca.

Vsekakor je serija vredna ogleda in potrjeno je že tudi nadaljevanje, druga sezona. Kjer bomo lahko naprej spremljali očarljivega negativca v nenadkriljivi igri Eddija Redmayna. 

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

Železna doba Kali

Avtor: Slogarca brez komentarjev
Ob  deževnem obdobju je zvečer na vrhovih dreves vidnih veliko svetlečih črvov, ki se bleščijo kot luči. Toda svetilke neba - zvezde in luna - niso vidne.
 
Podobno v dobi Kali osebe, ki so ateisti ali zločinci, postanejo zelo vidne, medtem ko so osebe, ki dejansko sledijo vedskim načelom za duhovno emancipacijo, praktično zasenčene.
 
To dobo, Kali-yugo, primerjamo z oblačno sezono živih bitij. V tej dobi je resnično znanje pokrito z vplivom materialnega napredka civilizacije.
 
Poceni miselni špekulanti, ateisti in proizvajalci tako imenovanih verskih načel postanejo pomembni kot svetleči črvi, medtem ko osebe, ki strogo sledijo vedskim načelom ali svetopisemskim zapovedim, postanejo prekrite z oblaki te dobe.
 
 Ljudje bi se morali naučiti izkoristiti dejanske svetilke neba - sonce, luno in zvezde - namesto svetlobe svetlečih črvov. Pravzaprav svetleči črvi ne morejo dati nobene svetlobe v temi noči.
 
Ker se oblaki včasih razjasnijo, tudi v deževnem obdobju, in včasih luna, zvezde in sonce postanejo vidni, tako tudi v tej Kali-yugi včasih obstajajo prednosti.
 
Vedsko gibanje Gospoda Caitanye – širjenje petja mantre Hare Kṛṣṇa – se razume tako. Ljudje, ki si resno želijo najti pravo svetlobo, bi morali izkoristiti to gibanje, namesto da gledajo v luč mentalnih špekulantov in ateistov.
Šrimad Bhagavatam 10.20.8 (Šrila Prabhupada).
 
Vir- Sadacara Sany Dasa- Facebook

Vreme dandanes

Avtor: Slogarca brez komentarjev

 

 Spominjamo se svaril znane klimatologinje Lučke Bogataj Kajfež, ki je napovedala velike klimatske spremembe, a je žal velikokrat naletela na neplodna tla, ljudje jo niso hoteli poslušati. Na spletu so se dobili raznorazni komentarji, da dela paniko, da podnebne spremembe so bile in bodo.

Minevala so leta in njena svarila postajajo vedno bolj preroško in znanstveno resnična, saj se nam pred očmi manifestirajo vsi vremenski ekstremi v vsej svoji uničevalni moči. Zdaj je julij, a že cel mesec nas spremlja kislo, hladno vreme z občasnimi silovitimi nevihtami ter točo veliko kot orehi ali še večjo, ki kot za šalo razbija avtomobile, strehe in  pridelke na njivah in vrtovih.

Okrog nas, v bližnji Srbiji, Grčiji in Kanadi divjajo požari, ki goltajo vse pred seboj, ponekod so poplave, ki zalivajo cele kraje v svoj smrtni objem. Končno razumejo še najbolj nejeverni Tomaži, da vremena, kot smo ga poznali nekoč, ni več.

Zato se zbuja strah, kako hitro se bo to stopnjevalo, ker zaenkrat ne gre počasi, kar v mesecih vidimo, da  narava ekspandira vedno večjo razdiralno moč, kar nakazuje, da vse, kar imamo, ne bo več samoumevno varno.

Streho ti lahko razbije toča, velika kot jajce, če se znajdeš na prostem, te lahko ubije toča gigantskih dimenzij ali ti pade drevo na glavo, lahko te odnese rušilni veter v kak zid in te splošči.  Avtomobil lahko dobiš razbit na prafaktorje in ti lahko ocenijo samo še  totalko. Temu sledijo slabše letine pridelkov in cene bodo še bolj pobezljale v nebo.

Blago, milo podnebje, kot smo ga poznali v naših krajih, je le še bled spomin. Zime so bile zasute s snegom in so vabile k zimskim radostim, zdaj je snega le še za vzorec. Poletja so bila prijetno topla brez tako obsežnih super neviht z burjo in točo.

Občasno so še močni vročinski valovi, kjer se skoraj ne da dihat od žgočega sonca in zadušljivosti. Temu lahko damo še pomislek, da bo vedno več tudi klimatskih beguncev, sploh tam, kjer bo zavladala suša.

Cene hrane, goriva bodo naraščale, vsekakor je videti, da prehajamo v obdobje suhih denarnic in nestabilnega vremena s potencialno širitvijo vojn zaradi pospešene militarizacije držav.

Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)

 

Preberi celoten članek - Vreme dandanes

Osvoboditev od karme

Avtor: Slogarca brez komentarjev
Šrila Prabhupada je na predavanju, ki ga je imel junija 1976 v detroitskem Hare Krišna centra, poslušalcem povedal: »Trpite zato, ker ste se v prejšnjem življenjem vdajali čutnemu zadovoljstvu in ste v skladu s svojo karmo dobili telo« Potem je razložil skrivnost, kako se osvoboditi karme in uživati popolno srečo.
»Tako kot speča oseba deluje skladno s telesom, ki ga privzame v sanjah in se enači z njim, se človek enači z zdajšnjim telesom, ki je rezultat njegovih pobožnih oziroma brezbožnih dejanj v preteklosti, in ne more poznati svojih preteklih in prihodnjih življenj.« (Bhāg. 6.1.49)
To je zelo dober primer nevednosti, ki prekriva živo bitje v materialnem svetu. Ko sanjamo, pozabimo vse o sebi- da smo gospod ta in ta, ki živi v tem mestu in ima na banki toliko in toliko denarja. Takrat vse pozabimo. Ko se zbudimo, pa pozabimo, kaj smo sanjali. Toda ne glede na to, ali smo v budni ali sanjamo, v obeh stanjih opažamo svoje lastno delovanje. Opazovalci smo tako v sanjah kot tudi v dozdevnem budnem stanju. Mi, duhovne duše, ki doživljamo svet okrog sebe, ostajamo isti, okoliščine pa se spreminjajo. Zaradi tega pozabljamo.
Podobno se tudi ne spominjamo, kaj smo bili v prejšnjem življenju, niti ne vemo kaj bomo postali v naslednjem. Toda dejstvo je, da smo kot duhovne duše večni. Obstajali smo v preteklosti, obstajamo v sedanjosti in še naprej bomo obstajali v prihodnosti. Krišna je to pojasnil v Bhagavad-gīti (2.12): »O Arjuna, ti, Jaz in vsi ti kralji, zbrani na tem bojišču, smo že obstajali v preteklosti in bomo še naprej obstajali v prihodnosti.« To razumevanje – Jaz sem večen«- je osnovno razumevanje v duhovnem življenju.
 
Kot duhovne duše se niti ne rodimo niti umremo- na jāyate mriyate vā kadācit. Ko materialno umre, ne prenehamo obstajati-na hanyate hanyamāne śarīre (BG 2.20). Telo umira že zdaj. Našega otroškega telesa ni več. Tudi našega mladostniškega telesa in več. Podobno bo umrlo tudi naše zdajšnje telo, nakar bomo spet dobili novo telo-(tathā dehāntara-prāptiḥ (BG 2.13)).
Preselitev duše pomeni smrt za materialno telo. Fizično telo je sestavljeno iz materije, vsake materialne stvari pa je prej ali slej konec. To je narava materije. Duhovna duša pa nikoli ne umre.
Telesa torej menjamo eno za drugim. Zakaj obstajajo različne vrste teles? Zato, ker živo bitje, duhovna duša, pride v stik z različnimi gunami materialne narave. Glede na gune, ki vplivajo nanj, pa razvijejo fizično telo.
 
Svoje sedanje telo smo zaslužili z dejanji iz preteklosti. Karmaṇā daiva-netreṇa jantur dehopapattaye: (SB 3.31.1):dano telo dobimo glede na svojo karmo iz preteklosti. Narava deluje avtomatično, skladno z našo karmo. Recimo, da se okužite z neko boleznijo. Narava bo delovala-razvila se bo bolezen in morali boste trpeti. Ko pridemo pod vpliv guṇ materialne narave in opravljamo karmična dejanja, pa se moramo seliti iz telesa v telo- Zakon narave deluje dovršeno.
Zdaj, ko smo dobili civilizirano človeško obliko, bi se morali vprašati:« Zakaj trpim?« Problem je v tem, da pod urokom māye, iluzije, zamenjamo trpljenje za uživanje. Māyā pomeni«to kar ni«. Mislimo, da uživamo, čeprav resnici trpimo. V materialnem svetu moramo trpeti. Trpimo zaradi telesa. Hud mraz, žgoča vročina-te stvari občutimo zaradi telesa. V določenih okoliščinah občutimo zadovoljstvo.
 
Toda v Bhagavad-gīti(2.14) nam Krišna svetuje:
mātrā-sparśās tu kaunteya
śītoṣṇa-sukha-duḥkha-dāḥ
āgamāpāyino 'nityās
tāṁs titikṣasva bhārata
»Vzrok materialne sreče in nesreče je telo. Prihajanje in odhajanje sreče in nesreče je kot menjavanje letnih časov. Zato ne bodi vznemirjen, temveč ju le prenašaj«.
Dokler smo v materialnem svetu, bomo izmenoma doživljali srečo in nesrečo, vendar nas to ne bi smelo vznemirjati. Naša prava naloga je samospoznavanje. Pri tem moramo vztrajati in ne smemo odnehati niti za trenutek. Samospoznanje je cilj človeškega življenja. Dokler imamo materialno telo , bomo izmenoma doživljali trpljenje in dozdevno srečo, toda priti moramo do spoznanja, da » Jaz nisem telo, temveč duhovna duša. Telo sem dobil zaradi svojih dejanj v preteklosti.« To je pravo znanje.
Pameten človek bi se moral vprašati: Jaz sem duhovna duša, moje telo pa je zgolj prekrivalo. Ali potem lahko prekinem preseljevanje iz telesa v telo?« To je človek-kdor poizveduje o tem, kako se lahko osvobodi materialnega telesa, ki je za duhovno dušo onesnaženost.
Žal ljudje v sodobni tako imenovani civilizaciji ne postavljajo tega vprašanja. Na vsak način hočejo zadovoljiti telesne čute in zato delujejo neodgovorno. V Śrimad-Bhāgavatamu (5.5.4) je razloženo:
nūnaṁ pramattaḥ kurute vikarma
yad indriya-prītaya āpṛṇoti
na sādhu manye yata ātmano 'yam
asann api kleśada āsa dehaḥ
»Ljudje, ki si prizadevajo samo za čutno zadovoljevanje, so vsekakor nori in delujejo na vse mogoče gnusne načine. Tako se morajo vekomaj seliti iz telesa v telo in doživljati vsakovrstne nadloge.«
 
Ljudje ne razumejo, da je telo vedno kleṣada- vedno nam zadaja bolečino. Nekaj časa morda čutimo majhno zadovoljstvo, dejansko pa je telo vir bolečine. V zvezi z tem obstaja naslednja primerjava: Kadar so v prejšnjih časih hoteli kaznovati zločinca, so mu zvezali roke, ga odpeljali na sredino reke in potisnili pod vodo. Ko se je že skoraj utopil, so ga za lase potegnili iz vode in mu dovolili, da si malo odpočije, nato pa so ga spet potisnili pod vodo. To je bil eden od načinov kaznovanja. Majhno zadovoljstvo, ki ga izkušamo v materialnem svetu, ni prav večje od zadovoljstva, ki ga je čutil zločinec, ko so ga potegnili iz vode. To je življenje v materialnem svetu- hudo trpljenje z nekaj trenutki olajšanja.
Zato je Sanātana Gosvāmi, ki je bil zelo bogat minister v mohamedanski vladi v Indiji, prišel k Śri Caitanyi Mahāprabhuju in ga vprašal ke āmi, kene āmāya jāre tāpa-traya: »Kdo sem jaz? Zakaj sem povržen trojnim nadlogam?« To je pametno vprašanje. Nenehno moramo trpeti zaradi različnih nadlog, ki jih povzročajo telo in um, druga živa bitja ter naravne nesreče. Nočem teh nadlog, vendar so nam vsiljene. Kdor sprejme duhovnega učitelja, bi torej moral najprej vprašati: »Zakaj trpim?«
Toda ljudje so postali tako topi-kakor živali-da se tega nikoli ne vprašajo. Živali trpijo vendar ne morejo vprašati, zakaj. Kadar žival odpeljejo v klavnico ne more vprašati: »Zakaj me na silo peljejo v klavnico?« Če pa odpeljejo človeka in ga hočejo ubiti, bo ta zagnal velik hrup:« Ta človek me hoče ubiti! Zakaj moram umreti?« Pomembna razlika med človekom in živaljo je torej v tem, da samo človek lahko vpraša:« Zakaj trpim?«
 
Trpeti morate ne glede na to, ali ste predsednik Nixon ali pa človek na ulici. To je dejstvo. Zdaj trpite zaradi telesa, vendar kljub temu delujete tako, da boste morali sprejeti novo materialno telo. Trpite zato, ker ste se v prejšnjem življenju vdajali čutnemu zadovoljevanju in ste v skladu s svojo karmo dobili telo. Toda če se v tem življenju zopet vdajate čutnemu zadovoljevanju in se ne poskušate dvigniti, boste spet dobili telo in trpeli. Po naravni poti boste dobili novo telo glede na stanje vašega uma ob smrti. Kakor hitro dobite novo telo, pa boste spet začeli trpeti. Trpljenje se začne že v maternici. Prebiti morate mesece in mesece skrčenih rok in nog v tesni vreči, v kateri se ne morate premikati- to je trpljenje. In kor pridete ven, vas čaka novo trpljenje. Danes obstaja tudi nevarnost, da vas v maternici ubijejo. Biti moramo dovolj pametni, da se vprašamo: »Zakaj trpim? In kako lahko zaustavimo trpljenje?« Dokler se ne vprašamo «Zakaj trpim?, nismo ljudje v pravem pomenu te besede. Še zmeraj smo živali.
 
Vprašanje o osnovnem vzroku našega trpljenja se imenuje brahma-jijñāsā: »Zdaj, ko smo dobili človeško življenjsko obliko, moramo poizvedovati o Brahmanu, Absolutni Resnici.« izkoristi moramo človeško življenjsko obliko. Ne smemo živeti kot živali, temveč moramo poizvedovati o Absolutni Resnici in si prizadevati, da naredimo konec materialnega življenja.
Jano, pravzaprav si prizadevamo narediti konec življenjskim nadlogam, ko trdo delamo v boju za obstanek. Zakaj poskušamo dobiti denar? Ker mislimo:« Če dobim denar, bom ublažil svojo nesrečo.« S tem se boj za obstanek nadaljuje: vsakdo poskuša uživati v čutnem zadovoljevanju in tako postati srečen. Toda čutno zadovoljevanje ni prava sreča. Prava sreča je duhovna sreča, ki jo občutimo, če služimo Krišni. To je sreča. Materialna sreča je samo popačena sreča.
 
Materialna sreča je kakor privid vode v puščavi. V puščavi ni vode, toda žejna žival, ki ima privid vode, steče za njim-in umre. Ljudje vemo, da v puščavi ni vode, da je »voda« samo odsev sončne svetlobe, živali pa tega ne vedo. Smisel človeškega življenja je, da opustimo iskanje sreče v čutnem zadovoljevanju, ki je kakor privid v puščavi, in si prizadevamo za duhovno srečo.
To višjo srečo lahko obudimo preprosto z petjem in recitiranjem Hare Krišna mahā-mantre: Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare/ Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare. Petje Hare Krišna je zelo preprosto, vendar nas lahko osvobodi vsega trpljenja v materialnem svetu.
 
Vzrok našega trpljenja je umazanija, ki se je nabrala v našem srcu. Smo kot zločinec, ,ki ima srce polno umazanije in razmišlja:« Če dobim to stvar, bom srečen.« In stori zločin tvegajoč svoje življenje. Vlomilec dobro ve, da bo kaznovan, če ga ujame policija, a gre vseeno krast. Zakaj? Nūnaṁ pramattaḥ-Ponorel je za čutim zadovoljevanjem. To je edini razlog.
Srce moramo torej očistiti umazanih želja, ki nas prisiljujejo, da delujemo za čutno zadovoljevanje in trpimo. V tej dobi je proces za očiščenje zelo, zelo lahek-potrebno je samo peti Hare Krišna. To je vse. To je prispevek Caitanye Mahāprabhuja. eto-darpaṇa-mārjanaṁ bhava-mahā-dāvāgni-nirvāpaṇam (CC Antya 20.12). Kdor poje Hare Krišna mantro, bo rešen trpljena, ki ga povzroča večno preseljevanje iz telesa v telo. Petje mantre je zelo preprosto. Kasta, veroizpoved, narodnost, barva kože in družbeni položaj niso pomembni. Ne. Po Božji milosti imamo vsi jezik in ušesa, tako da vsakdo lahko poje Hare Kṛṣṇa, Hare Kṛṣṇa, Kṛṣṇa Kṛṣṇa, Hare Hare/ Hare Rāma, Hare Rāma, Rāma Rāma, Hare Hare. Zato pojte Hare Krišna in bodite srečni!
Najlepša hvala.
 
His Dive Grace A.C.Bhaktivedanta Swami Prabhupada. (Pot popolnosti)
Uredil- Sadacara Sany Dasa- vir- Facebook

Preberi celoten članek - Osvoboditev od karme

Rss feed za to kategorijo