Iskrenosti je danes bolj malo. Vse je prežeto z igranjem, manipulacijo, hinavščino, ker je pač za večino ljudi to lažja pot.
iskrenost ima vedno svojo ceno, odkriti imajo manj privržencev, za njih sledi večja izolacija, manj sprejetosti. Ok, realno gledano, včasih moraš biti malo neiskren, da ne razžališ osebe, ki je morda bolna, pa ji ne moreš brutalno reči v obraz, zgledaš strašno slabo!
Tu nastopi seveda diplomacija in dobre manire ter vsaj minimalna kultura.
Te drobne, neiskrene besede, ki imajo za cilj le to, da osebi ohranimo nasmešek na obrazu in upanje v srcu, niso nikakor slabe, so človeške, izražajo toplino v srcu, ki nam ne da, da bi bili surovi.
Bolj je moteče, kako malo sočloveku še znamo privoščiti srečo in uspeh, kako znamo biti zavidni, kako so vse prijateljske vezi, sploh v višjih, pa tudi nižjih krogih- zlagane.
Med ljudmi, ki imajo več od povprečja, ni videti neke silne ljubezni. Tam vlada slabo prikrita tekmovalnost in dičenje z uspehi ter slaba volja, ko nekdo ima še več, ker pride do razočaranja, zakaj imam jaz manj?
Pohvale sicer dežujejo, videti je, da se imajo, a se nimajo, kajti malokdo v resnici privošči uspeh. In le redki so resnično nesrečni, če v teh rivalskih krogih pride do padca statusa nekoga izmed njih ali bolezni. V bistvu je zelo težko živeti v takem svetu neiskrenosti, kjer vsakdo preži na tvoj neuspeh in se le malokdo veseli tvojih dosežkov.
Ko si na tleh, vse odide, ostanejo samo najbolj redki, ki te imajo res radi. In ni zastonj ta pregovor, da v stiski spoznaš prijatelja.
In slabo situiranim je tu lažje, ker tu ni tekmovalnosti, je pa izobčenje, še vedno slabo prikriti kastni sistem kljub sloganom o enakopravnosti. A vseeno je lažje tistim, ki imajo manj, saj so vsaj osvobojeni zavisti soljudi, ki jo je bolj subtilnemu zelo lahko razbrati in dojeti.
Še vedno pa ostaja žalostno dejstvo, da je tako zelo malo še ljubezni in spoštovanja med soljudmi.
Naj bo naš cilj, tudi moj, v novem letu 2026, da se veselimo sreče drugih, kot bi bila naša lastna in da smo nesrečni ob nesreči drugega, kot bi se nam zgodilo nekaj slabega. In da tako čutimo do vsakogar, pa naj ga imamo radi ali manj radi. Da bi zaživel duh ljubezni v naših srcih in nam pomagal razsvetliti s svetlobo dobrega ta naš planet.
Gita Daily- tu je vse to lepo opisano preko učenj starodavnih Ved;
Naša materialistična družba nam postavlja posvetne cilje, kot so občutki, odnosi, položaji ali imetje. Ker je število ljudi, ki si prizadevajo za te cilje, tako veliko, je nastala konkurenca pogosto podobna dirki.
V tej tekmi pogosto končamo kot poraženci. Toda tudi če zmagamo, kaj sledi? Čutimo vznesenost, a ta občutek je mučno kratkotrajen. Kmalu nas materialistična kultura spodbudi, da hitimo proti nekemu drugemu cilju. Tudi če dosežemo ta cilj, se tudi to izkaže za razočaranje. Zakaj? Ker nas kultura prepričuje, da sreča leži tam nekje, v dokazovanju, da smo boljši od drugih glede na prevladujoče predstave o tem, kdo je najboljši.
Prabhupada je to slikovito opisoval, ta neusmiljeni boj za prevlado in preživetje, da to spominja na živalski svet, kjer vlada utrka štakora.
Bhagavad-gita opisuje materialistično miselnost, da je pridobivanje posvetnih dobrin glavni smisel življenja. Naslednji verz poudarja, da takšni ljudje ostajajo ujeti v mrežo neomejenih želja.
Seveda se kljub življenju v tekmovalni družbi konkurenci ne moremo izogniti. Lahko pa se izognemo temu, da bi naš status v tej konkurenci določal našo lastno vrednost. Ali ni naše življenje namenjeno nečemu boljšemu od bežnega navdušenja nad tem, da smo najboljši v glamurozni dirki?
Da, odgovarja modrost Gite.
Namenjeni smo temu, da spoznamo svojo identiteto kot duhovna bitja in uživamo v globokem zadovoljstvu, ki ga prinaša razvijanje naše predane povezave s Krišno, čigar delci smo večno. Nato lahko uporabimo svoje božje dane talente za konstruktivne prispevke. Pomagamo lahko zgraditi boljši svet, svet, kjer lahko ljudje bolje dostopajo do notranje duhovne izpolnitve.
Gita nam torej pomaga najti smisel in veselje ne v dokazovanju, da smo boljši od drugih, temveč v deljenju boljšega življenja zunanjega prispevka in notranjega zadovoljstva z njimi.
Napisala Sandra (© vse avtorske pravice pridržane)