Karma kot greh obstajata, ampak le za ljudi, prežete s krivdo in zakoreninjenim občutkom sramu, z nadvladajočimi strahovi, da vedno nekaj delajo narobe, da so si slabo in nesreče sami priklicali v življenje in zato tudi zaslužili. Slabo karmo in greh spravlja v obstoj nizki občutek lastne vrednosti. Brez krivde, ki terja samokaznovanje, ni slabe karme in ne greha.
Takšne (religiozne) filozofije, kjer sledilci stalno iščejo odvezo za svoje grehe in je dejansko nikoli ne dobijo, jih pogosto ohranjajo znotraj ideološkega kroga s krivdo in občutku nemoči, nezmožne, da bi sami lahko kaj spremenili. Ker so "krivi", se počutijo grešne, manjvredne, gre za profil ljudi, ki so bili najpogosteje zlorabljeni ali poteptani, ponižani in razvrednoteni v življenju, ki imajo za seboj takšne ali drugačne travmatske izkušnje, ki so porušile njihove zdrave samoobrambne instinkte, skrhale zdravo samozavest, zato tako zlahka dajejo v nič lastno človeško vrednost. To so večni povratniki v krivdo, Sizifi, ki valijo težek kamen krivde v navkreber, da bi se razbremenili krivde, a jim vedno tik pred vrhom spodleti. Takšni ljudje so dobrodošli za mešetarje s krivdo - duhovne in/ali politične avtoritete, ker jih je lažje upravljati, kakor samozavestne ljudi, ki poznajo svojo lastno vrednost.
V otroštvu, ko smo bili še osnovnošolci, smo si vsi silno želeli videti film Modra Laguna s prelepo Brooke Shields v glavni vlogi. Takrat je bila Brooke še rosno mlada, njena lepota je žarela kot sonce, videti je bila popolno lepo dekle s prelepimi potezami obraza in slapom čudovitih las. Za takratne čase je bil film pohujšljiv, ko je prišel v domači kino, sva se s prijateljico najbolj bali, da ne bova smeli iti na ogled filma. Velikodušni očetje so nama dovolili in s tem se nama je izpolnila največja želja, gledati romantični film z zanimivim scenarijem, lepo ljubezensko zgodbo s fantom in dekletom, ki sta kot brodolomca obtičala na osamljenem otoku. Brooke je bila sicer videti v vlogi s soigralcem vred precej lesena, a to nas ni motilo, samo da smo si lahko ogledali film.
Brooke je zaslovela kot fotomodel, še najbolj pa v škandaloznem filmu 'Lepa Punčka', kjer je igrala hčerko prostitutke v bordelu, ki so jo prodali na dražbi veliko starejšemu gospodu, fotografu. Njena dominantna mati je vodila vso kariero lepe punčke Brooke, kasneje so jo obsojali, da je sploh dovolila mladoletni hčerki igrati takšno vlogo, ampak danes že pokojna mati, Teri, je v želji po slavi in denarju šla preko vseh moralnih pomislekov.
Brooke kot igralka ni najbolj briljirala, bolj se je proslavila z lepoto v mladih letih, ki pa je žal dandanes samo še bled sijaj, saj se je igralka hitro postarala in pred 60. letom starosti kljub urejenosti skorajda ni več sledu o božanski lepoti, ki jo je krasila v mladih letih. Temu bi lahko rekli, Bog je dal, Bog je vzel. Poročena je bila s tenisačem Agassijem, kasneje pa je po ločitvi našla svoj mir v stabilnem zakonu z možem Chrisom, s katerim sta starša dvema dekletoma. Vsekakor je Brooke pustila svoj pečat v ameriški filmski industriji, saj je s svojo lepoto v ranih filmih še danes prepoznana kot ena najbolj atraktivnih igralk vseh časov.
Na slovenski Emi za letošnjo Evrovizijo v Švici je slavil Klemen Slakonja, znani slovenski voditelj, imitator in pevec. V superfinalu se je pomeril z July Jones in uspel mu je veliki met, zmaga. Kar je toliko bolj dragoceno, saj sploh ni pevec, bolj je uspeval v drugih medijskih vodah. Pesem je čustveno obarvana, saj je posvečena ženini borbi z boleznijo, ki jo je na srečo premagala. V tej težki katarzi je Klemen izoblikoval poduhovljene misli, ki nas opominjajo na neizbežni konec vsakega bitja in vse je rezultiralo v lepi ganljivi baladi, 'Koliko časa nama je še ostalo'?
Zapel je pesem v angleškem jeziku, 'How much time do we have left'- med scenskim nastopom je izstopal insert, ko je na glavo obrnjen viseč v zraku pel pesem, kar sigurno ni bilo enostavno. Klemen se mi je zapisal v spomin s fenomenalno parodijo o Putinu, ki dandanes zveni skorajda preroško, saj se takrat še nobenemu ni sanjalo o napadu na Ukrajino in Putinovih imperialnih težnjah. Danes ima pesem Putin Putout že 57 milijonov ogledov, poslušati sedaj to pesem pa je mnogo bolj pomenljivo kot pred 8 leti.
Včerajšnjo Emo je vodila Raiven s sovoditeljem, Raiven nas je lani zastopala na Evroviziji in razveselila nas je z uvrstitvijo v finale, kot že leto prej Joker Out.
Vsekakor Klemnu privoščimo vse najboljše na evrovizijskem odru, ni dvoma, da bo nalogo izpeljal kot popolni profesionalec s premnogimi izkušnjami, istočasno pa mu želim vse najboljše tudi na družinski platformi, da bi še dolga desetletja užival družinsko srečo s svojo ljubljeno ženo Mojco, da bodo grenke misli, koliko časa nama še ostaja, samo še bled spomin v ekspanziji sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Alfred Ford (rojen 1950 leta), je ameriški poslovnež in pravnuk Henrya Forda , ustanovitelja Ford Motor Company. Rojen v vplivni in ugledni družini, je v mladih letih začel preučevati raznorazne duhovne knjige. V enem intervjuju je dejal, da so edine knjige, ki so ga prepričale, knjige Šrila Prabhupade. Tako se je začel dopisovati z njim, prvič sta se srečala v Dallasu. Alfreda je Prabhupada prepričal kot človek, kot duhovni vodja in preko vzvišenih knjig čistega duhovnega znanja. Bil je očaran nad vsem, kar je spremljalo skromnega indijskega guruja. Odločil se je, da sprejme od njega iniciacijo, od takrat je znan v duhovnih krogih kot Ambarisha das. Ostal je zvest ISCKONU, gibanju Hare Krišna vse do današnjih dni. Postal je prepoznaven promotor in dobronamernik ter donator, ki je bil prisoten pri nakupu večjih templjev. Njegov največji oziroma vseživljenjski projekt je izgradnja največjega vedskega templja v Mayapurju, Vedski planetarij. Gre se za megalomanski projekt.
Šrila Prabhupadova vizija
Šrila Prabhupada je bil pravi vizionar. Vedno je imel zelo velike ideje za širjenje zavesti Krišne in idealne vedske kulture.
Ena od Šrila Prabhupadovih številnih daril svojim privržencem in celotnemu svetu je bila njegova podrobna vizija za tempelj vedskega planetarija. Šrila Prabhupada je imel jasno vizijo templja in jo je izrazil ob mnogih priložnostih. Želel je edinstven vedski planetarij, ki bi predstavil vedsko perspektivo življenja, vključno z gigantskim prikazom materialnega in duhovnega sveta, ki bi si ga lahko ogledali romarji na različnih ravneh med potovanjem skozi planetarij.
Zdaj tukaj v Indiji gradimo zelo velik vedski planetarij ... znotraj planetarija bomo zgradili ogromen, podroben model vesolja, kot je opisano v besedilu petega speva Srimad Bhagavatama. Znotraj planetarija bodo model preučevali opazovalci z različnih nivojev s pomočjo tekočih stopnic. Podrobne informacije bodo podane na odprtih verandah na različnih nivojih s pomočjo dioram, grafikonov, filmov itd.
Mati narava bije vojno proti človeku, ki je žal postal sovražnik matere narave. Samo v sto letih vidimo popolno preobrazbo matere Zemlje. Industrializacija je spremenila podobo planeta. Če so še naši dedki in babice uporabljali za prevoz konje, za orati polja vole, ali pa so hodili peš, je danes vse bistveno drugače.
Mati zemljica je prepletena s cestami, po nebu letajo letala, helikopterji, po morju plujejo ladje, vsepovsod tovarne, železnice, avtoceste.
Vrtajo v gore, da naredijo predore, meče se plastika, strupi, onesnažujejo se reke, jezera, morja...
Do živali in rastlin se obnaša človek uničevalno, brez vesti in srca, to je samo profit, meso, ki se ga pridobi z ubijanjem v klavnicah, grozljive razmere pri reji živali ali težnji po čimveč produktih, kot je zadnja afera na kokošji farmi. Kam si zašel, človek?
Materialna energija in moč matere zemlje presega vse človeške moči. Nje ni mogoče poraziti, nje ni mogoče si podrediti. Moč, ki se sprošča ob potresih, vulkanih, orkanskih vetrovih, poplavah, ta moč presega vsa človeška orožja, celo jedrsko orožje.
Iz prijatelja smo si naredili sovražnika, ki se nas zna otresti kot prah s svoje zelene obleke.
