Kot šoferka si že leta skušam vcepiti v podzavestni um, če se zgodi kaj na cesti po moji krivdi, ne v paniki zbežat!
Rešiš ne nič, samo še poslabšaš situacijo. Že z moralnega vidika izpadeš bolje, če ne zbežiš in skušaš ponesrečenim pomagati, kljub nepopisni tesnobi, ki te ob takem dogodku preplavlja. Ker razumsko se skušam vživet v kožo ljudi, ki pobegnejo s kraja nesreče.
V tistem šoku in strahu jim enostavno um pobezlja in pritisnejo na plin ter zdrvijo. Ampak zdrvijo v še večjo bedo svojega obstoja, saj jih prej ali slej dobijo, poleg nesreče, ki so jo povzročili, postanejo še ubežniki, ki so si morda zaradi pobega dokončno uničili življenje. Če denimo ponesrečenec zaradi njih ne dobi dovolj hitro pomoči in zaradi tega umre.
Dvojna krivda, dvojna škoda, neizmerno breme do konca življenja. Zatorej pomagajmo, strenirajmo um, da v takih dogodkih pravilno ravnamo, ker bodimo realni, vsakomur se lahko zgodi. Ko se gre za žive ljudi, moramo pomagati, moramo ravnati po kodeksu časti in morale, če smo že nekomu škodovali.
Ljudje včasih pobegnejo tudi, če podrsajo avto na parkirišču drugemu vozilu, kjer je škoda samo na plehu, ni fatalno, ampak spet ni fer zbežat.
Razmere na cestah niso sijajne, sploh poleti je pravi kaos. Motoristi drvijo, kolesarji hitijo, traktorji gučijo, imaš umirjene in prehitre ali drzne voznike. Biti moraš nenehno pozoren in na preži, predvsem pa brez prepovedanih substanc ali nespečnosti, ki tudi vplivajo na presojo na cesti.
Včasih je to nemogoče, sploh za tiste, ki se vozijo vsakodnevno v službe. Če ne drugega, si kdaj neprespan. A še vedno velja pravilo, bodi pozoren, vozi varno, upoštevaj cestna pravila.
Če pa narediš že kaj po smoli ali spletu okoliščin, če pride do karambola, POMAGAJ, NE ZBEŽI!
Tudi če podrsaš avto nekomu, daj podatke, kako bi se sam počutil, če bi se ti kaj takega zgodilo, prideš iz trgovine denimo, pa zagledaš poškodovano vozilo.
Stari rek pravi, nesreča ne počiva, torej če se že zapletemo v to neugodno situacijo, ravnajmo pošteno in pravično. Bo lažje nam in drugim, kajti več vestnih šoferjev kot bo, manj nesreč bo istočasno.
V tem duhu pričakajmo poletne dni veseli in varni tudi na cesti z božjo pomočjo in treznim ravnanjem.
Nove križarske rakete Neptun dolgega dosega lahko zdaj dosežejo do 2000 km v Rusijo – in imajo grozljivo moč. Včeraj smo lahko prebrali na nekaterih medijskih kanalih, da je prišlo v Rusiji do silovitih eksplozij. Malo verjetno je, da bi zmogli Ukrajinci sami brez pomoči izpeljati takšne akcije.
Žal postaja javna skrivnost, da že dolgo sodelujejo sicer še vedno inkognito v Ukrajini tudi specialci NATA. Dejstvo je, da so Rusi napadli Ukrajino ter s tem postali agresorji ne glede na raznorazne vzroke za ta napad.
Politicians will show even more clearly that we are like animals for slaughter to them. Preparations are underway to send troops to Ukraine. pic.twitter.com/c8uh94jtEG
Ukrajina je s tem postala bojišče ter poligon za preizkušanje raznoraznih vojnih strojev in naprav, ki žal v končni fazi prinašajo samo smrt in uničenje. Žrtve so tudi vojaki na obeh straneh, nekateri so plačanci, nekateri so celo nasilno mobilizirani.
V ozadju pa zasledimo diabolično igro ljudi, ki so na varnem, ki imajo odlična zaklonišča ter vsa sredstva za rešiti sebe in svoje drage, ki vlečejo niti te žalostne zgodbe z določenimi nameni.
Bogastva Rusije in Ukrajine so nedvomno mikavna, prevlada in dominacija nad vsem je tudi večni cilj imperialistov. Putin hoče ekspanzijo moči, zahodni centri moči isto, vmes je tampon cona Ukrajina, ki že krvavi za interese glavnih.
S stopnjevanjem te vojne igre se ljudje premalo zavedamo, da smo lahko jutri na vrsti mi. Ukrajine ni bilo nobenemu žal, tudi Poljske ne bo nobenemu žal ali preostale Evrope. Z eskalacijo napadov na Rusijo tvegamo tudi lastni izbris. A vsi apatično nemo spremljamo in čakamo, kot da se nas nič ne tiče.
Ko bo začelo padati po naših glavah, bo že prepozno.
Za Tino se vedno praši, takole ali drugače. Vrhunska lepotica z moralnim čutom do vseh živih bitij, že dolgo prisotna v medijih, največkrat zaradi zvez z vplivnimi moškimi.
No, tak vihar kot ga je požela z zvezo z Golobom, pa jo v življenju še ni doletel. Bliskajo se strele, pada toča, pihajo orkanske burje in megle prekrivajo obzorja.
Jaz bi rekla, da je Tina ženska, ki točno ve, kaj hoče. Poslužila se je metod, ki v moškem svetu niso sporne, ženskam pa se vselej svetohlinsko in z dvojnimi vatli očitajo. Unovčila je lepoto, ona je dala mladost in lepoto, moški ugled in denar. Fer play trgovina, ki pa moralistom grozljivo udriha na povišanje krvnega tlaka.
Jaz pravim, živi in pusti živeti!
Komu pa je ta lepotica škodovala? Nobenemu! Kaj počnejo svetovni voditelji, pošiljajo tisoče v smrt, pa so vsi hinavsko tiho. Govori se o pedofilskih škandalih v višjih vrhovih elite, še in še zlorab se dogaja...
A ves srd se zgrinja nad žensko, ki je pač zamenjala nekaj partnerjev na tak ali drugačen način. Še vedno smo dolina šentflorjanska. Osebno bi ji svetovala malo takta in diskretnosti pri vpletanju v državne zadeve, kjer ji res kot spremljevalki ni mesta. Drugače pa ji želiim vso srečo tega sveta že zato, ker ima čut in srce za najbolj ranljive med nami, živali.
Ker se bori proti ubijanju in mučenju teh čutečih bitij in s tem je naredila ogromno, saj ima moč in vpliv. Ljudje se ne zavedajo, da z uživanjem mesa uničujejo tudi lastna telesa. In meso pobitih živali se spet hrani z mesom ljudi- vzrok so raznorazne bolezni.
Mene osebno bolj kot privatno življenje Goloba in Tine skrbi počasno propadanje zobozdravstva, zdravstva, penzije se odmikajo skoraj do dneva smrti. To je pereče in vse bolj razumem, da so pač elite začele sistematsko uničevati javno dobro, tako da je prihodnost videti negotova.
Donijo tudi vojaški bobni, Ukrajina je v plamenih, narava se bori z onesnaženjem. To so veliki problemi, kjer pa zna tudi pomagati manjše konzumiranje mesa, za kar se bori Gabrova, torej ali bomo šli po tej poti usmiljenja, ali pa bo vsak dan slabše tako glede vojn, poplav, potresov, onesnaženih voda.
Tina in Golob pa naj živita svoje privatno življenje v miru naprej, če je njima tako prav in lepo, mora biti tudi nam!
Zadnjaleta se pokojninskereformemnožijo kot gobe po dežju. Ni jim videti konca, starostnemeje se dvigujejo kot nebotičniki, pogojipostajajotakozaostreni, da se lahko le kislo zaveš, da morda niti ne boš prišel do penzije, ker te prejpobere, ali pa jo boš užival zelo kratek čas, nedvomnokrajši, kot si za penzijovplačeval.
Vse skupajpostajatragikomedija, ki bi moralaljudi že zdavnajspodbuditi k pritožbam, ker enkrat pač imašdovolj, saj ti sistemrazpadapredočmi. Zdravstvo je težkodosegljivo ali dosegljivo z debelodenarnico, kvalitetnaprotetika je dosegljivazgoljpremožnim, cenedivjajo, penzije se odmikajo, plačepovečini so slabe in jih žre inflacija.
Je pa vednodenar za orožje, za konfliktnečlanedružbe, za koruptivneluknjebrez dna.
Denarja je dovolj, le razporeditev je na škodo malegačloveka, takoimenovanihpridnihmravljic, ki so vajeniponižno, skromnodelat za malomezdo, ki niti ne poznajo dobro raznoraznihzank in jih takoizmolzejo do zadnjekapljekrvi.
Anomalija je tudi, da že sedajdelajonižjeplačani in izobraženi po 41, 42 let, z delom so začelimladi, odbitkinisodovolj in zaradistarostnegapogojadelajotudi po 42 let. V bodočebodoistodelalitako, če se zaposlijo po 18. letu, bodo z odbitkidelalivsaj 42, 43 let do drugegapogoja 62. leta starosti.
Tu se pojavljajo tragikomični paradoksi, kot ta, da si pri 65 letih že starostnik, ki ti pripadabodisivarovanostanovanje ali domska oskrba, po drugistrani boš z delom do 67-ega očitno še zmožen po strehahhodit ali dvigovat letnike, sovrstnike po domovih, če si negovalnoosebje...
Tako da analitičnolahkouvidim kot malikolešček te sodobnedružbe, da nikomur ni več mar za sočloveka, za trpljenjenarave, živali-empatija, sočutje, solidarnost in zdravapametizginjata v breznukapitalizma.
Še boljspornopostaja, da uveljavljajo sistem, kjerbodopokojninepočasipostalenedosegljivadobrina, tudinikoli ni dorečeno, kam gre denar od tistih, ki umrejo hitro po upokojitvi, kadar se gre njim v plus, vladatišina.
Ne glede na vse pa ostaja upanje, da bo sistem počasi začel delovati tudi v dobro človeka, ki dela, plačuje davke, da bo nagrajen z dostojnim plačilom in upokojitvijo v še znosni starosti, kjer bi morali tudi gledati razliko med fizičnimi in intelektualnimi delavci. Najtežjim delom bi morali dati možnost upokojevanja prej, saj tudi prej stopijo na trg dela.
Le tako bodo tudi mladi motivirani, da začnejo prej delat, v nasprotnem ne bodo, saj bodo vedeli, da jih čaka dosti več kot 40 let dela zaradi drugega starostnega pogoja.
Putin je nedvomno eden najpomembnejših politikov našega časa. Bil je študent prava, kasneje agent KGB. Kasneje se je hitro začel vzpenjati po lestvici uspeha tudi v politiki. Dokončno ga je ustoličil Jelcin, ki je Putina leta 1999 imenoval za premierja.
Ljudje so ga začeli bolj opažati po dobro premišljeni operaciji proti čečenskim upornikom. Po odstopu Jelcina je zmagal na volitvah Putin in hitro zavladal kot odločen in brezkompromisen vladar. Skušal je zmanjšati moč in vpliv oligarhov in vzpostaviti stabilno gospodarstvo. Kasneje smo spremljali, brali in opazovali, kako je Putin leta 2014 zavzel Krim.
Že tam se je dalo zaslutiti, da je sicer izjemno inteligentni, pronicljivi vladar dejansko željan zgolj moči in zavzemanja novih ozemelj za Rusijo. Po prvih lažeh, da Ukrajine ne misli napadati, je začel s posebno vojaško operacijo leta 2022. Od takrat svet ni več tak, kot smo ga poznali.
Kot da ni vrnitve v normalo in da se vojaška histerija in strah ekspandirata iz dneva v dan. Na stran Zelenskega je stopil Biden in evropski vladarji tipa Macron, začelo se je enormno zalaganje Ukrajine z orožjem, ki mu ni videti konca. Vse to smo občutili v rastočih cenah dobrin, začenja se tudi počasno propadanje gospodarstva, šolstva, zdravstva.
Videti je, kot da smo neuradno v vojni z Rusi, Trump, ki veliko govoriči o miru, pa je zavrgel Evropo kot staro gospo na svojem zemljevidu, fokusira se na druge sovražnike, napada Jemen, izganja ilegalce v zapore tipa Salvador, pripravlja morebitno operacijo proti Iranu.
Mi pa vsakodnevno spremljamo nove in nove bombastične naslove- naredite si zaloge hrane, pripravite zaklonišča, Rusi nas znajo napasti.
Možno je vse, Putin je nepredvidljiv, naši politiki pa žal niso za mir, bolj so za oboroževanje.
Kam nas bo to pripeljalo, je zelo jasno razvidno, v najboljšem primeru v slabši standard, v najslabšem v vojno.
Živimo v negotovih časih in neka varnost postaja bolj mit kot resnično dejstvo. Putin je pa le delček tega mozaika, tudi drugi se niso izkazali s pogajanji, iskanjem možnosti za mir, spravo. Tako da tu smo, iz dneva v dan ne veš, kaj nam bo novega prinesel. Morda bo še najbolje tistim, ki so nekje bolj na odročnih samooskrbnih domačijah.
