Bhagavad gita 1. poglavje« Opis vojske na Kurukshetri«

Avtor: Slogarca 2 komentarji
Obe vojski sta zdaj pripravljeni, da se spopadeta na polju Kurukšetre. Pandave na čelu z mogočnim Gospodom Krišno, Vsevišnjo Božansko Osebnostjo na eni strani in Kuruji na drugi strani z Duryodhano, dedom Bishmom in drugimi veličastnimi bojevniki. Obe strani sta pred začetkom boja v znak podpore svojim bojevnikom pihnili v svoje mogočne školjke. Ded Bhisma, veliki očak dinastije Kurujev, je v Duryodhanovo veselje zatrobil v svojo školjko, iz katere se je razlegal levjemu rjovenju podoben zvok.
 
Na drugi strani je zatrobil s Svojo transcendentalno školjko Pancajanyo sam Gospod Krišna. Zvok školjk na Pandujevi strani so pretresla Dhrtarastrino vojsko in tudi samega Duryodhano. Tudi samega Dhrtarastro je skrbel izid bojevanja zato, ker so se bojevniki zbrali na svetem romarskem kraju. Kraju dharme (dharma-ksetra).Kurukšetra je še posebej sveti kraj za rodbino Kurujev. To je kraj, ki so ga častili polbogovi. Torej to je kraj, ki spodbuja dharmo in Pandave so pobožni in so bili na svojem terenu in imeli so že na začetku boljše predispozicije.
 
Drugo, ki ga je skrbelo je to, da je bil na strani Pandujev sam Bog. Sam nosilec dharme -Bhagavad-dharme. Sama beseda Kšetra pomeni polje ali kraj oz. polje žita. Oz. polje, kjer se bo prebralo žito in Dhrtarastrovi sinovi so kot plevel, ki bo skurjeno, da kot seme ne bi padlo na njivo, da se ne razraste na novo. Hkrati pa je imel tudi upanje, da se bodo Panadave, ki so dharmični ljudje premislili in odrekli svojemu kraljestvu.
 
Duryodhano se je takrat polastila tesnoba v srcu in zato se je obrnil k svoji vojski in diplomatsko začel opogumljati svoje bojevnike. Njegov diplomatski duh se kaže na več načinov.
 
1. Duryodana omeni Drupado, ker želi spodbuditi Dronacaryo, da bi se ta odločno bojeval proti Pandavam, ki so sicer njegovi učenci (1.3) (Drupada je sovražnik Dronacarye, njegov sin je Dristadyumna, ki je bil izšolan za to,da ga ubije).
2. Duryodana omeni Bhimo in Arjuno in druge bojevnike na njuni strani (1.4) kot veliko oviro na poti do zmage.
3. Najprej med bojevniki omeni Dronacaryo (ki je bil učitelj vseh).
4. Za njimi omeni Bhismo (očak dinastije Kurujev).
5. Za njimi omeni Karno (če ne bi bil Karna užaljen, zato ga omeni takoj za Bhismo). Omeni Kripačarjo in Asvattamo (ki je sin Dronačarje, da ne bi bil ta užaljen, če ga ne omeni).
7. Omeni Vikarno, Dritaraštrovega sina, ker je ta edini protestiral, ko so poskušali razgaliti Draupadi (oglasil se je še Vidura, a ta se ni boril).
8. Apary – aptam – naša moč je neizmerna (nezadostna), da bi tako spodbudil Bhismo in Drono
9. Najprej omeni, da njegovo vojsko ščiti ded Bhišma (da tega podžge ali da pove, da so močni), a potem v naslednjem verzu reče, da naj zaščitijo deda Bhismo (da drugi ne bi mislili, da so manj pomembni).
Toda vsa druga znamenja so že nakazovala, da bo izid bitke v prid Pandavam. Ta znamenja so bila naslednja:
- Bojno polje Kurukšetre, polje dharme (Dharmaksertra)
- Bhima zatrobi v školjko saj je bil proslavljen z herkulskim dejanji.
- Oglušujoči zvok školjk Pandav in Krišne(Višnujeva znamenja)
- Citrarathovi beli konji
- Agnidevova kočija
- Hanuman na zastavi
- Puščice iz tulca, ki se nikoli ne izprazni
- Arjunov lok Gandhiva
 
Arjuna je prosil Gospoda Krišno, naj zapelje bojno kočijo med obe vojske, da bi Arjuna videl, kdo so njegovi nasprotniki v tej strašni bitki. Gospod Krišna je Vsevišnja Božanska Oseba in je v tej vlogi igral kočijaža njegovega prijatelja in sorodnika Arjune. Zato se lahko vprašamo, zakaj je Gospod sprejel to vlogo?
 
Vsevišnji Gospod je hotel zaradi Svoje brezvzročne milosti služiti svojemu prijatelju Arjuni. Krišna je vedno naklonjen svojim bhaktam. Kot voznik Arjunovega bojnega voza je moral izvršiti ukaze, zato je tukaj imenovan kot acyuta -zanesljivi. Odnos med Gospodom in Njegovim služabnikom je zmeraj transcendentalen in mil. Služabnik je zmeraj pripravljen služiti Gospodu, Gospod pa zmeraj išče priložnost, da naredi uslugo bhakti. Krišni je bilo to v večje zadovoljstvo, če Njegov čisti bhakta zavzame nadrejen položaj in Mu zapoveduje, kakor če je On tisti, ki zapoveduje. Ko Gospod vidi, da mu ukazuje čisti bhakta, pa občuti transcendentalno zadovoljstvo, čeprav je nezmotljivi gospodar vseh okoliščin.
 
Tedaj so začeli Arjuno obhajati dvomi in strahovi. Na nasprotni strani je videl svoje sorodnike, ki so mu bili pri srcu in pa tudi nadrejene avtoritete. Zato se ga je začel polotevati obup in postal je zmeden. Odložil je svoj lok Gandhivo in dejal Krišni, da se ne bo bojeval in mu navedel argumente zanje.
 
USMILJENJE
Vajšnjava je vedno sočuten. Arjuna je videl na bojišču svoje sorodnike in kot bhakto ga je takoj obšlo usmiljenje do njih. Čutil je usmiljenje celo do vojakov na nasprotni strani, saj je slutil njihovo neizbežno smrt. Polotil se ga je tudi materialni strah pred izgubo obstoja(abhiniveša) znaki le te so bili kot drhtenje in ježenje kože, zmeda, ne more biti več na tem mestu.
Arjuna je čutil veliko razočaranje. Ti znaki so se pojavili zaradi prevelike materialne navezanosti.
 
UŽIVANJE
Arjuna je zaradi materialne navezanosti osnovanem na telesu mislil predvsem na svoje sorodnike in družino in na telesne odnose, ki bi mu prinašali srečo. Materialno zaslepljen je celo pozabil na moralna pravila, ki veljajo za kšatrije. (kdor pade na bojišču, gre na sončev planet). Arjuna ni hotel ubiti svojih sorodnikov, ker če jih ubije, ne bo zanje nobene sreče, kakor sit človek nima želje do kuhanja.
 
Tukaj Arjuna poimenuje Krišno z Govindo, z tem je želel, da mu Bog zadovolji njegove želje po uživanju. Če bodo ubiti sorodniki, ne bo mogel deliti tega bogastva pri zmagi z njimi. To kaže na njegovo preračunljivost, saj je bil materialno pogojen. Duhovno transcendentalno bogastvo je drugačno. Bhakta lahko po Gospodovi volji sprejme kakršno koli bogastvo in ga uporabi v Njegovi službi, če pa ni taka Gospodova želja, pa ne vzame ničesar. Gospodov bhakta ne kaznuje prestopnike, Gospod pa ne trpi tistih, ki škodujejo bhaktam. Zato je Gospod bil odločen, da bo nizkotneže ubil, čeprav jim je Arjuna hotel oprostiti.
 
GREH
Arjuna je mislil da, če bo ubil napadalce(sorodnike in prijatelje ter nadrejene) bo storil grešno dejanje. Po artha šastrah lahko napadalce kot so zastrupljevalce, požigalce, napadalce z orožjem, roparje bogastva, kdor zasede tujo zemljo in pa kdor ugrabi ženo, pri priči ubijemo in s tem ne bomo zabredli v greh.
 
Arjuna ni hotel tvegati, da jih ubije zaradi tudi zaradi svoje preračunljivosti. Arjuna je menil, da je bolje, če se vede svetniško in sorodnikom skladno z načeli religije prizanese, kakor da jih iz političnih razlogov ubije zaradi minljive telesne sreče, saj kraljestvo in užitki niso trajni. Arjune je bil preračunljiv in ni tvegal možnosti za večno odrešenje.
 
UNIČENJE DRUŽINE
Z uničenjem dinastije je izgubljena večna družinska tradicija, zato postanejo preostali družinski člani brezbožni. Za opravljanje očiščevalnih postopkov v družini, ki potekajo od rojstva do smrti, so odgovorni starejši družinski člani. Z njihovo smrtjo se lahko ta tradicija prekine. Družinski člani pa potem lahko razvijejo brezbožne navade in tako zapravijo priložnost za duhovno odrešitev.
 
Sama degradacija človeške družbe se je začela z dobo Kali in je potekala v spodnjih naštetih fazah.
Z smrtjo starejših družinskih članov se prekine družinska tradicija očiščevalnih postopkov in pojavi se brezbožnost. Zaradi brezbožnosti postanejo ženske nezaščitene. Ženske se potem zaradi tega izpridijo in so zaradi njihove narave bolj podvržene manipulaciji drugih moških. Ženska mora biti zaščitena in biti zaposlena z pobožnimi dejavnostmi.
 
Če ni zaščitena, pride do prešuštva in se začno rojevati nezaželeni potomci (varna šankara).
Z pojavom varna šankara potomcev ti začnejo živeti brezbožno in grešno. Posledice tega delovanja so vojne, epidemije in pekel.
Zaradi peklenskega življenja je družinska tradicija uničena. Predniki padejo iz svojega položaja, ker jim več nobeden ne ponudi pindo (delež žrtvovanja – šradha). Nobeden se več pred smrtjo ne spokori s postopkom prajaščite in vsi padejo zaradi svojih grešnih dejanj na peklenske planete.
 
Varna ašrama je prekinjena in dejavnosti za družinsko blaginjo, ki so predpisane s sanatano dharmo in omogočajo človeku, da doseže odrešitev, so prekinjene. Kadar odgovorni družbeni voditelji prekinejo tradicijo, povzročijo nerede v družbi, zato ljudje pozabijo na cilj življenja-Krišno. Taki voditelji so slepi in pa tudi ljudje, ki jim sledijo.
To so bili Arjunovi argumenti, zakaj bi bilo bolje, da se ne bojuje in se rajši posveti meditaciji. Gospod ga je poslušal in se mu je nasmehnil ter vse njegove argumente zavrgel. Kar bo pojasnjeno v 2 poglavju Bhagavad -gite kakršna je Njegove Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade.
OM TAT SAT
 
Sestavil: Sadacara dasa
Vir: Bhagavad gita kakršna je, Študijski material Bhakti-šaster (Bhaktivedanta inštitut Ljubljana)

2 komentarji

#1  - Martin :

včekrat sem prebral Bhagavad Gito, izjemno teološko delo!

Odpiši
#2  - Martin :

odlična knjiga, res je.

Odpiši

Oddajte komentar

 
Kaj je drugi znak v besedi tcl7v?

Rss feed za komentarje člankov